Morske toplotne ekstreme iz leta 2023 bi lahko pomenile prelomnico za Zemljino podnebje, razkriva nova raziskava, objavljena v reviji Science. 

Morski toplotni ekstremi iz leta 2023 so morda zazveneli kot opozorilni zvonec: sodeč po raziskavi kitajskih strokovnjakov, bi lahko pomenile temeljno spremembo v dinamiki med oceanom in atmosfero ter nakazujejo, da je Zemljino podnebje blizu prelomne točke. Raziskavo je vodil Inštitut za orientalsko tehnologijo v Ningboju na Kitajskem.

Štirikrat dlje od zgodovinskega povprečja

Intenzivne in dolgotrajne visoke oceanske temperature predstavljajo resno grožnjo za morske ekosisteme. Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, vodijo v hitro povečanje pogostosti in intenzivnosti teh pojavov, vendar pa njihovi mehanizmi še vedno niso povsem razumljeni.

Da bi osvetlili to vprašanje, so raziskovalci pod vodstvom Tianyuna Donga ponovno analizirali podatke za leto 2023, vključno s satelitskimi opazovanji. Rezultati kažejo, da so toplotni valovi v tistem letu postavili nove rekorde, saj so trajali štirikrat dlje od zgodovinskega povprečja in zajeli kar 96 odstotkov celotne površine svetovnih oceanov.

"Morski toplotni val v severnem Atlantiku, ki je trajal 525 dni, je razkril obseg dolgotrajnega segrevanja oceanov," je zapisala raziskovalna skupina v članku, objavljenem v reviji Science in dodala, da je toplotni val v jugozahodnem Pacifiku presegel prejšnje rekorde s svojo obsežno prostorsko pokritostjo in dolgotrajnostjo. V tropskem vzhodnem Pacifiku so morski toplotni ekstremi dosegali 1,63 stopinje Celzija nad povprečjem, severni Pacifik pa vztraja v odstopanju že več kot štiri leta.

Ta dolgotrajna obdobja nenavadno visokih temperatur morske površine lahko močno porušijo morske ekosisteme in povzročijo ekološki stres. Poleg okoljskih posledic se vplivi razširjajo tudi na človeške sisteme, saj znižujejo izplen ribolova, obremenjujejo ribogojnice in vplivajo na gospodarske panoge, ki so odvisne od stabilnih razmer v oceanih.

Foto: Profimedia Atlantski ocean

Manj oblačnosti pomenti več segrevanja

Strokovnjaki so razkrili ključne dejavnike, ki so prispevali k rekordnemu letu 2023:

V severnem Atlantiku je manj oblakov omogočilo, da je več sončne svetlobe doseglo površino oceana in jo ogrelo. Istočasno so šibkejši vetrovi povzročili tanjšo površinsko plast, kar je omogočilo hitrejše segrevanje.

Podoben vzorec se je ponovil v jugozahodnem Pacifiku: Manj oblačnosti je pomenilo več sončnega segrevanja, spremembe v vzorcih vetrov pa so dodatno ujele toploto pri površini.

V severnem Pacifiku je močno sončno sevanje in manj izgube toplote iz oceana povzročilo stalno segrevanje, pri čemer so ti dejavniki predstavljali glavni delež segrevanja. Dodatno toploto je prispeval dvig toplejše globinske vode proti površju.

V tropskem vzhodnem Pacifiku so bili morski toplotni valovi predvsem posledica sprememb, povezanih z El Niñom.

So to zgodnji znaki "prelomne točke"?

Njihove ugotovitve poudarjajo, da se zaradi globalnega segrevanja preoblikuje dinamika med oceanom in atmosfero, kar bi lahko sprožilo povratne zanke, zaradi katerih bi se tovrstni pojavi lahko pogosteje pojavljali in postajali vse hujši.

Zaskrbljujoče je, pravijo znanstveniki, da bi lahko ti vzorci bili zgodnji znaki "podnebne prelomne točke", ko se med seboj povezani sistemi začnejo hitro in nepopravljivo spreminjati.

"Ti dogodki lahko obremenijo ekosisteme čez meje njihove zmožnosti za okrevanje, kar lahko sproži propad koralnih grebenov, zmanjša biotsko raznovrstnost, poveča umrljivost vrst in povzroči prerazporeditev ribjih populacij," še pišejo znanstveniki.

Kaj o podnebju pravijo slovenski strokovnjaki smo pisali TUKAJ. 

anja.scuka@styria-media.si