Letošnje obeleževanje poudarja globoko povezanost človeka z mokrišči ter izpostavlja pomen tradicionalnega in lokalnega znanja pri ohranjanju, upravljanju in trajnostni rabi teh izjemno dragocenih ekosistemov.
Ideja za izlet: Bi gledali plamence?
V nedeljo bodo tik pred Svetovnim dneviom Mokrišč v Krajinskem parku Sečoveljske soline organizirali prav poseben dogodek. Vibijo vas na južni del, na območje Fontanigge, "kjer bomo obeležili svetovni dan mokrišč z dvema vodenima ogledoma in opazovanjem ptic. Posebna pozornost bo namenjena plamencem – z malo sreče jih bomo lahko opazovali v vsej njihovi rožnati lepoti!"
Zbirno mesto je Fontanigge, Krajinski park Sečoveljske soline, obiščete jih lahko to nedeljo 1. februarja ob 9.00, ko bo zbirno mesto na parkirišču in začetek 1. vodenega ogleda ali ob 10.00, ko bo začetek 2. vodenega ogleda. Voden ogled poteka od parkirišča do Muzeja solinarstva.
Če se vodenemu ogledu ne želite pridružiti, se lahko samostojno sprehodite do Muzeja solinarstva, v njegovi neposredni bližini bo med 9.00 in 13.00 urejena opazovalna točka za ptice.
Postala so osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe
Svetovni dan mokrišč ima status uradnega mednarodnega dneva Združenih narodov od leta 1997. V iranskem Ramsarju so 2. februarja leta 1971 podpisali Konvencijo o mokriščih – Ramsarsko konvencijo, ki predstavlja najstarejši sodobni globalni medvladni okoljski sporazum in edini, ki je v celoti posvečen določenemu ekosistemu. Danes konvencijo podpira 172 držav pogodbenic, ki so se zavezale k ohranjanju in trajnostni rabi mokrišč.
Kot poudarjajo na ministrstvu, se je v zadnjih dveh desetletjih odnos do mokrišč na svetovni ravni začel spreminjati – iz obrobne ekološke teme so postala osrednji del politik blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe.
"Mednarodna sporočila Ramsarske konvencije, Združenih narodov in Evropske unije vse bolj poudarjajo, da so mokrišča naš ključni naravni zavezniki pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami," pojasnjujejo na Ministrstvu za naravne vire in prostor in dodajajo, da z ohranjanjem in obnovo mokrišč hkrati varujemo biotsko raznovrstnost, skrbimo za naše vode, povečujemo odpornost družbe na ekstremne vremenske dogodke ter prispevamo k doseganju podnebnih ciljev.
V Sloveniji imamo prvo podzemno mokrišče na svetu vpisano na Ramsarski seznam
Mokrišča pokrivajo več kot 12,1 milijona kvadratnih kilometrov, kar predstavlja približno 6 odstotkov kopenske površine Zemlje. Po Ramsarski konvenciji poznamo sladkovodna, slana, površinska in podzemna mokrišča. Nadalje jih ločimo še na celinska ali obalna, naravna ali umetna, trajna ali začasna.
Sladkovodna mokrišča so reke, jezera, mlake, poplavne ravnice, močvirja, barja in povirja, slana estuariji, lagune, mangrove, slana močvirja in obalne plitvine, podzemna mokrišča – to je posebna kategorija, ki jo je Ramsarska konvencija začela prepoznavati v 90-letih prejšnjega stoletja.
"Pri nas so edinstven primer Škocjanske jame, ki so bile kot prvo podzemno mokrišče na svetu vpisano na Ramsarski seznam leta 1999. Tudi umetna mokrišča, kjer se prepletata tradicija in narava, kot so na primer soline in kali, imajo pomembno vlogo pri ohranjanju naravnega ravnovesja ter lokalnih tradicij in znanj," opisujejo na ministrstvu.
Mokrišča zagotavljajo ključne ekosistemske storitve: so vir pitne vode in hrane, izboljšujejo kakovost voda, ščitijo pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, zmanjšujejo vplive naravnih nesreč, blažijo poplave in zadržujejo vodo v sušnih obdobjih. So izjemni ponori ogljika – barja in šotišča predstavljajo 2 odstotka svetovnih površin ter hranijo približno 30 odstotkov vsega kopenskega ogljika, kar je dvakrat več kot vsi gozdovi na svetu skupaj. Danes so prepoznana kot eden najpomembnejših naravnih ekosistemov za blaženje podnebnih sprememb.
"Kljub izjemni vrednosti mokrišč, je njihovo napačno razumevanje, da gre za neuporaben ali neobvladljiv prostor še vedno prisotno, in so tudi zato ena najbolj ogroženih ekosistemov na svetu. Ogrožajo jih številne človeške aktivnosti: od izsuševanja in zasipavanja, intenzivnih kmetijskih praks, urbanizacije, gradnje prometne infrastrukture do onesnaževanja voda, regulacij vodotokov, gradnje jezov ter so vse bolj ogrožena tudi zaradi negativnih vplivov podnebnih sprememb ter širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Mokrišča tako izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi," opozarjajo.
Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov svetovnih mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov mokrišč.
Evropska Amazonka tudi v Sloveniji
V Sloveniji mokrišča pokrivajo približno pet odstotkov ozemlja: gre za močvirja, barja, poplavna območja rek, rečne mrtvice, kraška polja, mokrotni travniki, kali, mlake, soline in obalna območja.
Med njimi so tri območja uvrščena na seznam Ramsarske konvencije: to so Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom. Uvrstitev na ta seznam pomeni, da ima mokrišče posebno vrednost za ohranjanje biotske raznovrstnosti na svetovni ravni ter da se država zavezuje k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju mokrišča.
Vzpostavitev prvega petdržavnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, poimenovanega tudi Evropska Amazonka v letu 2021, predstavlja izjemen primer sobivanja narave in človeka ter velik dosežek petih držav –Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Srbije.
"Gre za največji sklenjeni rečni ekosistem v Srednji Evropi, ki povezuje približno milijon hektarjev ohranjenih poplavnih gozdov, mrtvic, prodnatih bregov in drugih redkih habitatov, ključnih za ohranjanje bogate biotske raznovrstnosti in dobrobiti ljudi. UNESCO je leta 2021 območje uradno razglasil za prvo pentalateralno biosferno območje na svetu, s čimer je prepoznal njegovo izjemno naravno vrednost in zgledno čezmejno sodelovanje v korist narave in lokalnih skupnosti ter ohranjanja kulturne dediščine in tradicionalnih znanj," opisujejo na ministrstvu.
Izpostavljajo tudi mediteranska mokrišča in Ramsarsko regionalno iniciativo MedWed, ki že več kot trideset let poudarja pomen mokrišč za naravo, ljudi in kulturno dediščino: "Sečoveljske soline so primer mednarodnega mokrišča, ki ga je v sodelovanju z naravo oblikoval človek."