V okoljski nevladni organizaciji Umanotera ob dolgotrajni hudi vročini, ki je letos prizadela predvsem srednjo, zahodno in jugozahodno Evropo, opozarjajo, da vročinski valovi resno ogrožajo zdravje ljudi ter hromijo vsakdanje življenje. Tisoči, ki zaradi visokih temperatur trpijo, nujno potrebujejo sistemsko ukrepanje in zaščito, so prepričani.
Večina žrtev vročinskih valov niso mladi odrasli v odlični telesni pripravljenosti, temveč starejši ljudje, kronično bolni in delavci na prostem. Obenem te najbolj ranljive skupine zaradi posledic vročine niso deležne enake pozornosti in podpore kot npr. profesionalni športniki, so kritični v Umanoteri. Spominjajo namreč, da tudi temperature na največji svetovni kolesarski dirki Tour de France te dni dosegajo do 40 stopinj Celzija, organizatorji pa delajo vse, da bi kolesarjem zagotovili varno in dovolj hladno dirko.
"Morda ne more vsakdo pričakovati enake obravnave kot kolesarji na Tour de France, vendar pa lahko vsi pričakujemo več zelenih površin v mestih, boljši dostop do javnih hladnih prostorov in kopališč, dostop do trgovine, zdravstvenega doma, pošte in vrtca v bližini naših domov ter močnejšo zaščito delavcev, tudi s skrajšanim delovnikom med vročinskimi valovi," so zapisali v nevladni organizaciji.
V enem tednu vsaj 14.000 presežnih smrti
Podatki po njihovih navedbah kažejo, da lahko že en sam vročinski val povzroči več tisoč smrti. V letih 2022 in 2024 je zaradi vročinskih valov v EU umrlo okoli 62.000 ljudi. V letošnji sezoni vročinskih valov, ki se je v Evropi začela že maja in prvi vrhunec dosegla konec junija, pa podatki iz Nemčije, Francije in ostalih delov EU kažejo, da je v enem samem tednu povzročila vsaj 14.000 presežnih smrti.
V Umanoteri omenjajo besede meteorologa Žige Zaplotnika z nedavne seje vladnega podnebnega sveta, ki je pojasnil, da so temperature, kot jih vidimo v Franciji in Španiji, že danes možne tudi v Sloveniji. "Podnebne spremembe se že kažejo v premiku letnih časov. Poletne temperature danes nastopijo dva tedna prej kot v sredini prejšnjega stoletja in vztrajajo dva tedna dlje v jesen. Trenutno podnebje v sredini julija tudi v Sloveniji že omogoča temperature celo do 43 stopinj Celzija," so ga citirali.
Uničujoč vpliv na zdravje, gospodarstvo in naravo
Vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi so po opozorilih Umanotere tista posledica podnebnih sprememb, ki ima najbolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi, gospodarstvo in naravo. Vse večje so obremenitve za zdravstveni sistem in bolnišnice, izčrpanost delavcev raste na vse več delovnih mestih, ekstremna vročina otežuje pridelavo hrane, prihaja do lokalnega pomanjkanja vode, gozdni požari postajajo vse obsežnejši, dogajajo se poškodbe prometne infrastrukture, so nanizali.
Posledice vročinskih valov so po njihovih pojasnilih odvisne od tega, kje in v kakšnem okolju živimo, kakšni so naši bivalni pogoji, kakšne zmožnosti imamo, da jih izboljšamo, v kakšnih delovnih pogojih delamo ter od dostopnosti temeljne javne infrastrukture in sistemov, kot so parki in druge zelene površine, dostop do vode, ohlajenih javnih prostorov in kopališč, razvitosti sistema gasilstva in civilne zaščite itd.
Potrebni so sistemski ukrepi
V Umanoteri zato pozivajo k sistemskemu ukrepanju za zaščito pred vročino oz. za prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. "Zaradi preteklih in sedanjih emisij toplogrednih plinov se bodo vročinski valovi še naprej stopnjevali vsaj do konca stoletja. V kolikšni meri, je še vedno odvisno od našega uspeha pri zmanjševanju porabe fosilnih goriv. Koliko žrtev še bo, pa je močno odvisno od prilagoditvenih ukrepov, ki jih bomo sprejeli," je sklenil Jonas Sonnenschein iz te nevladne organizacije.
umanotera, kateri so sistemski ukrepi? ajde da vas vidim. lapate, lapate. nastejte jih vsaj. ker vec kot to itak ne …