Kot nam je pojasnila predsednica Slovenskega veganskega društva Maja Hrovat, se je letošnjemu izzivu pridružilo več kot tisoč ljudi: "Mnogi so začeli iz radovednosti, zaradi zdravja, želje po bolj okolju prijaznem jedilniku ali skrbi za živali. Ker izziv poteka vse leto, se lahko vsak pridruži kadarkoli. Vsak rastlinski obrok šteje, z njimi delamo konkretne trajnostne korake k večji zaščiti planeta."
Maja pojasnjuje, da veganski izziv ni tekmovanje, niti test volje. "Je podprt, praktičen poskus, ki pokaže, da so trajnostne in etične izbire lahko vsakdanje, okusne in dostopne," pravi. Kdor želi, se lahko tudi zdaj prijavi na www.izziv.si in začne že naslednji dan.
Številni se za izziv odločijo prav zaradi okusnih idej za recepte. Enega od receptov, za veganske kruhove cmoke delimo na dnu intervjuja. Recept je odlična ideja, kako koristno porabiti star kruh.
Kako je veganski izziv povezan z zmanjševanjem okoljskega odtisa in trajnostnim načinom življenja?
Prehrana predstavlja velik del našega okoljskega odtisa, pri čemer ima sestava krožnika ključno vlogo. Z okoljskega vidika so rastlinski obroki med najučinkovitejšimi načini prehranjevanja, pogosto učinkovitejši tudi od vegetarijanske, fleksitarijanske ali t. i. planetarne prehrane.
Prehod z vsejede na pretežno rastlinsko prehrano lahko v razvitem svetu prepolovi prehranski ogljični odtis posameznika. Zato rastlinska prehrana že dolgo ni zanimiva le za zagovornike zdravega življenjskega sloga in pravic živali, temveč jo kot pomemben del rešitev vse pogosteje prepoznavajo tudi raziskovalci, okoljski strokovnjaki in mednarodne organizacije.
Veganski izziv ponuja praktično pot do sprememb: kako zmanjšati vpliv brez ekstremov, z vsakodnevnimi, okusnimi obroki, ki zahtevajo manj virov in puščajo manjše okoljske posledice.
Kakšen vpliv ima prehod na rastlinsko prehrano na porabo vode, izpuste toplogrednih plinov in rabo kmetijskih površin?
Globalna živinoreja pomembno prispeva k podnebnim spremembam. Spada med največje vire toplogrednih plinov, porabe pitne vode in energetskih virov, hkrati pa je povezana s krčenjem gozdov ter izgubo biotske raznovrstnosti.
Primerjava med govejimi beljakovinami in beljakovinami tofuja pokaže velike razlike: goveje beljakovine zahtevajo približno osemkrat več vode, imajo do 25-krat večji toplogredni vpliv in porabijo do 75-krat več površin.
Velik delež rastlinske hrane, ki bi jo lahko zaužili neposredno, se porabi za krmo rejnih živali. V Sloveniji rejne živali pojedo približno dvakrat več žit kot ljudje. Čeprav bi lahko pridelali dovolj žit za prehrano ljudi, jih zaradi živinoreje veliko uvažamo.
Prav tu nastajajo največje izgube v prehranski verigi. Pri pretvorbi rastlinskih virov v meso in mlečne izdelke se izgubi večina kalorij in beljakovin, kar je posebej problematično ob svetovni lakoti in omejenih naravnih virih. Ocenjuje se, da bi bilo z zemljišči za prehrano 100 vsejedov mogoče z rastlinsko prehrano nahraniti 222 ljudi. Že prepolovitev vnosa živil živalskega izvora bi lahko zagotovila rastlinske kalorije za dodatni dve milijardi ljudi.
Ali se udeleženci po koncu izziva pogosto odločijo za dolgoročnejše spremembe?
Pogosto da. Predvsem zato, ker v 30 dneh ne dobijo le ideje, temveč zgradijo rutino: repertoar receptov, navado branja sestavin in občutek za načrtovanje obrokov. Nekateri ostanejo vegani, drugi pomembno zmanjšajo živila živalskega izvora in ohranijo več rastlinskih obrokov. Ključno je, da sprememba postane izvedljiva in podprta z znanjem, kar omogoča nadaljevanje pozitivnih navad.
Prijavite se na brezplačni Veganski izziv in pridobite 100 receptov:
www.izziv.siO vplivu prehrane na okolje si lahko ogledate tudi webinar Vpliv prehrane na okolje:
https://www.youtube.com/watch?v=5aG_hPHQeEQ
Kako nagovarjate tiste, ki jih skrbi za okolje, se jim zdi pa veganstvo prevelik korak?
Program je zasnovan kot izziv, poskus, ne identitetna oznaka. Ljudem sporočamo: "Poskusi 30 dni, mi pa ti zagotovimo podporo." Program je brezplačen in dostopen vse leto, vključuje več kot 100 receptov ter podporo mentorjev in nutricionistov. To je mehka vstopna točka za vse, ki jih motivira trajnost, a želijo spremembe uvajati postopno. Vsak lahko napreduje v svojem tempu.
Kaj je novega pri Veganskem izzivu 2026?
Leto 2026 je usmerjeno v še boljšo uporabniško izkušnjo in prenovljen jedilnik. Udeleženci vsak dan prejmejo e-pošto z recepti za zajtrk, kosilo in večerjo, ki jih spremljajo nove vsebine, privlačnejše fotografije in poenostavljeni postopki. Poseben poudarek je na tradicionalnih slovenskih jedeh v rastlinski različici, ob tem pa tudi na hitrih rešitvah in idejah za raznolik jedilnik.
Kako spodbujate dolgoročne navade?
Udeležencem ne ponujamo le pravil, temveč kompetence: kako sestaviti obrok, kuhati osnovne jedi, najti alternative v trgovini in reševati vsakdanje situacije. Ker je program na voljo vse leto, se lahko kadarkoli vrnejo ali ga ponovijo. Po anketah ob zaključku izziva kar 77 % sodelujočih z rastlinsko prehrano nadaljuje.
Kakšna je širša vloga Veganskega izziva?
Veganski izziv vidimo kot most med zavedanjem in prakso. Mnogi razumejo podnebne, zdravstvene in etične izzive, a ne vedo, kje začeti. Program ponuja prijazno vstopno točko, zmanjšuje ovire, gradi skupnost in normalizira rastlinske izbire. S tem prispeva tudi k spremembam v ponudbi, javni razpravi in vsakdanjih navadah.
Veganski kruhovi cmoki
Čas priprave: 20 min
Peka: 30 min
Skupni čas: 50 min
Količina: za 5 oseb
Sestavine:
- 400–500 g –star kruh
- 2 × žlica –laneno seme
- 120 ml –voda
- 200 g –čebula
- 4 × strok –česen
- 4 × žlica –oljčno olje
- 200–250 g –veganska šunka ali dimljen tofu ali veganske hrenovke (lahko izpustimo)
- 4 × žlica –sesekljan svež peteršilj
- ¼ × žlička –mleti muškatni orešček
- ½–1 × žlička –jodirana sol
- 4 × ščep –mleti črni poper
- 240 ml –sojino mleko (brez sladkorja)
Navodila:
Laneno seme zmeljemo v mlinčku. Mleti lan prestavimo v skledico, mu dodamo vodo in mešanico pustimo stati 10 minut.
Čebulo in česen sesekljamo in prepražimo na oljčnem olju (česen dodamo malo kasneje kot čebulo). Če želimo dodati vegansko šunko, jo narežemo na majhne kocke in dodamo med praženjem čebule.
Kruh narežemo na majhne kocke velikosti okoli 5 mm x 5 mm. Vse sestavine, razen sojinega mleka, zmešamo v večji skledi. Postopoma dodajamo sojino mleko in maso gnetemo z rokami, dokler se ne prične lepo sprijemati skupaj.
Oblikujemo 75–80-gramske kroglice, tako da iz mase dobimo veliko število kroglic.
Kroglice pečemo na pladnju s papirjem za peko 25–30 minut pri 180 °C, da dobijo zlato-rjavo barvo. Med peko lahko kroglice enkrat obrnemo, da se bolj enakomerno zapečejo, vendar to ni nujno, saj lahko ob obračanju hitro pokvarimo njihovo obliko.
Kroglice se odlično podajo k sojinim zrezkom v gobovi omaki, prebrancu ali kateri drugi jedi.