V nadaljevanju preberite:

• Kakšni so razlogi za večje količine porabjene vode za namakanje
• Koliko vode za namakanje smo porabili iz podtalnice
• Koliko površin je bilo potrebno namakati

Skupno je bilo po podatkih Sursa za namakanje porabljenih 4,7 milijona m3 vode, kar je za skoraj polovico (47 %) več kot leta 2024. Približno tri četrtine te vode (76 %) so bile pridobljene iz površinskih voda, od tega 75 % iz zbiralnikov (akumulacije), 19 % iz tekočih voda, 5 % iz javnega vodovoda in drugih virov ter nekaj manj kot 1 % iz naravnih jezer.

Preostalih 24 % vode je bilo pridobljenih iz podtalnice.

"V primerjavi s predhodnim letom je bilo za namakanje iz površinskih voda porabljenih 3,6 milijona m3 ali za 38 % več vode, iz podzemnih vodnih virov pa 1,1 milijona m3 ali za 83 % več," pojasnjujejo.  

Podvodje Jadranskega morja

Iz povodja Donave je bilo po navedbah Sursa za namakanje porabljenih 2,4 milijona m³ vode, kar je obsegalo 51 % celotne količine, namenjene namakanju. Preostalih 49 % oz. 2,3 milijona m³ vode je bilo porabljenih iz povodja Jadranskega morja.

Na letni ravni se je poraba vode za namakanje iz povodja Donave povečala za 71 %. Tudi iz povodja Jadranskega morja je bilo porabljene več vode, in sicer za 28 %.

"Porast je povezan z večjimi namakanimi površinami pri nekaterih poročevalskih enotah in sušnimi razmerami v poletnem obdobju," opisujejo.

Namakani so bili 3.803 hektarji zemljišč ali za 7 % manj kot predlani. Tri četrtine te površine (75 %) so predstavljali njive in vrtovi, 11 % sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 8 % zemljišča, ki jih uvrščamo med športna igrišča, 4 % namakanih površin so bila smučišča (zasneževanje), 2 % pa so pokrivali rastlinjaki, travniki in vinogradi.