V nadaljevanju preberite:
- Zakaj bodo s pomočjo krtačnega stroja obnovili skoraj 200 hektarjev kraških travnikov.
- Kako bodo z avtohtonimi semeni ohranjali ogrožene rastlinske in živalske vrste na Krasu.
- Ohranjenih je manj kot 19 odstotkov kraških travnikov, gozd pa že presega 70 odstotkov površine.
Na prvi pogled gre le za poseben stroj, ki drsi čez travniško površino, v resnici zbira neprecenljiva semena avtohtonih kraških rastlin. Prav ta bodo v prihodnje pomagala pri obnovi travnikov, ki jih je skozi desetletja preraščal gozd, z njimi pa bodo na Kras vračali tudi številne rastlinske in živalske vrste, ki so odvisne od teh habitatov.
Obnovili bodo skoraj 200 hektarjev kraških travnikov
Uvodoma nam je vodja projekta ZA KRAS 2 Alenka Gorjan iz Parka Škocjanske jame (PŠJ) izrekla dobrodošlico na predstavitvi krtačnega stroja, ki ga je Park Škocjanske jame pridobil v okviru projekta ZA KRAS 2 – Zagotavljanje primerne rabe travišč in ostenij za ohranjanje izbranih habitatnih tipov in vrst na območju Natura 2000 Kras.
Projekt po njenih besedah obsega kar sedem varstvenih ukrepov, s katerimi bodo izboljšali stanje površinskih in podzemnih habitatov na Krasu. "Obnovljenih bo skoraj 200 hektarov kraških travnikov, 12 kalov in 1.000 metrov suhih zidov, iz petih jam bodo odstranjeni odpadki, izboljšani pa bodo tudi življenjski pogoji številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. S tem želimo prispevati k ohranjanju naravne dediščine, biotske pestrosti in kakovostnemu sobivanju človeka z naravo," je pojasnila.
Današnja predstavitev je bila namenjena enemu od teh ukrepov, obnovi in ohranjanju suhih kraških travnikov: "V okviru projekta smo kupili krtačni stroj, ki nam omogoča pridobivanje avtohtonih semenskih mešanic. Te bomo uporabili za obnovo travnikov, ki so bili očiščeni zarasti že v prvem projektu ZA KRAS, pa tudi na površinah, kjer se bo zarast odstranjevala v okviru projekta ZA KRAS 2. Tako bomo pospešili obnovo travniške vegetacije z vrstami, ki so značilne prav za Kras."
Površine travnikov se zmanjšujejo, gozd presega že 70 odstotkov površine
Alenka je poudarila, da pridobivanje in uporaba avtohtonega semenskega materiala ni zgolj tehničen postopek, temveč pomemben korak pri obnovi in ohranjanju suhih kraških travnikov, enega najbolj ogroženih habitatov na Krasu: "Površine kraških travnikov se vztrajno zmanjšujejo. Po zadnjih podatkih jih je na območju Natura 2000 Kras ohranjenih manj kot 19 odstotkov, medtem ko gozd danes že presega 70 odstotkov površine. Z izginjanjem kraških travnikov pa izginjajo tudi številne rastlinske in živalske vrste, ki so od teh habitatov neposredno odvisne."
Če želimo ta izjemen del naše naravne dediščine ohraniti tudi za prihodnje generacije, bomo morali še naprej vlagati v njegovo aktivno upravljanje in obnovo.
Alenka Gorjan, PŠJ
Krtačni stroj je pri tem le eden od pomembnih korakov, saj nam omogoča pridobivanje lokalnega semenskega materiala in njegovo vračanje na travnike, kjer bo prispeval k njihovi hitrejši in kakovostnejši obnovi: "V okviru projekta ZA KRAS 2 bo namenjen predvsem izvajanju projektnih aktivnosti, v prihodnje pa želimo njegovo uporabo omogočiti tudi kmetovalcem, ki bodo želeli z avtohtonim semenskim materialom obnoviti oziroma renaturirati svoje travnike."
Uvedli celo semensko banko
Za ustrezno sušenje in shranjevanje semen so v Parku Škocjanske jame v okviru projekta transPlant, Interreg Hrvaška – Slovenija, uredili tudi semensko banko.
"Semenska banka je opremljena z vsem potrebnim za pripravo in shranjevanje semen, od sušilnega stroja, laboratorija z opremo za prebiranje semen, hladilne komore za kratkoročno shranjevanje semen in zmrzovalnika za dolgoročno shranjevanje ter vzgojnega vrta za vzgojo sadik ogroženih vrst. S tema pomembnima pridobitvama - krtačnim strojem in semensko banko - smo zapolnili vrzel pri obnovi narave na Krasu, kar nam bo omogočilo mnogo hitrejšo in učinkovitejšo povrnitev ponovno vzpostavljenih travnikov in pašnikov v ugodno stanje. To bo znatno izboljšalo možnosti za okrepitev populacij danes izjemno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst kraških suhih travišč," je pojasnil Borut Kokalj, naravovarstveni nadzornik v Parku Škocjanske jame.
"Pri ukrepih rekultivacije Krasa, različnih ozelenitvah degradiranih površin ali obnovah naravovarstveno vrednih travišč je pomembno uporabiti razmeram prilagojeno, raznovrstno in lokalno pridobljeno semensko mešanico travniških rastlin. Taka mešanica za razliko od komercialnih, primernih za produktivnejše razmere, omogoča hitrejše oblikovanje tipično kraške, na dolgi rok odporne traviščne združbe z visoko naravno in krajinsko vrednostjo, ki preprečuje erozijo tal zaradi vode in vetra, zmanjšuje vdor invazivnim rastlinam in omogoča preživetje na rastline vezanim živalim Krasa," je dodal botanik dr. Klemen Eler iz Biotehniške fakultete.
"Krtačenje travišč v času zrelosti semen je ugodna rešitev, saj omogoča nabiranje večjih količin semena ob razmeroma majhnih vplivih na združbo in pridelek zelinja na lokaciji, kjer krtačenje izvajamo. »S primernim časom krtačenja in ponavljanjem tekom vegetacijske sezone lahko naberemo večji delež prisotnih rastlinskih vrst. Z ločevanjem frakcij semen po času lahko sejemo mešanice, kjer prevladujejo trave, ali pa take, v katerih je več cvetočih zeli, odvisno od ciljev, ki jih zasledujemo," je pojasnil.
"Kljub temu obstajajo še odprta vprašanja, ki jih bomo v nadaljevanju projekta naslovili. »Tičejo se tako uspešnosti prenosa vrstnega fonda iz donorskih na akceptorske površine, ukrepov dodelave semena pred setvijo, kalivosti in dormance semen različnih vrst, primernega časa setve in setvenih norm, pa tudi uspešnosti setve glede na pripravo zemljišča, kjer setev izvajamo," je sklenil Eler.
Novo pridobitev pozdravljajo tudi v Kmetijsko gozdarskem zavodu. "Ker so na Krasu zelo specifične rastne razmere, je dosejevanje komercialnih trav na očiščenih površinah kot tudi na absolutnih travnatih površinah in na površinah po požarih zelo vprašljivo oz. manj uspešno. Zato je odločitev za nakup krtačnega stroja zelo pohvalna. S krtačnim strojem se bo lahko pobiralo semena trav s travnikov, ki imajo zaželeno botanično sestavo trav in drugih zeli. V kolikor bo setev uspešna, bo to pripomoglo k manjši zapleveljenosti očiščenih površin z invazivkami in hitrejšo rekultivacijo očiščenih površin," je dejala Ida Štoka, kmetijska svetovalka na KGZS, OE Sežana.