Vlada je po dodatnih usklajevanjih danes potrdila predlog podnebnega zakona. Glede na aprila predstavljeno različico je med drugim dopolnjen tako, da se učinki nove sheme emisijskih kuponov za promet in stavbe ne bi odrazili v končnih cenah. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ocenjuje, da je zakonski predlog dober kompromis in podlaga za ukrepanje. Zakon bo Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik.

Poudaril je, da ne gre za politično gesto, ampak izraz odgovornosti do prihodnjih generacij. "Zakon tlakuje pot k čistejšemu zraku, manjšemu uvozu in manjši odvisnosti od fosilnih goriv ter boljšim stavbam, večji odpornosti in novim zelenim delovnim mestom. Morda bo prav ta zakon točka preloma, ko bomo začeli razmišljati drugače in spremembe, ki jih prinaša, znali obrniti v svojo korist. Gre za zakon, ki ga ne oblikujemo zgolj zaradi evropskih zahtev, temveč kot naš skupni načrt za bolj zdravo, za varnejšo in pravičnejšo prihodnost. Zakon nas vodi na pot razogljičenja in večje odpornosti na podnebne spremembe," je prepričan minister.

Temeljni cilj je s postopnim zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in povečevanjem ponorov doseči podnebno nevtralnost najpozneje do leta 2045 ter obenem okrepiti odpornost na posledice podnebnih sprememb, so v vladnem sporočilu dodatno navedli na resornem ministrstvu.

Zakon bo predvidoma omogočil več podpore ljudem, več subvencij za čiste tehnologije, več naložb v energetsko prenovo stavb, več podpore gospodarstvu za zeleni prehod ter tudi več zaščite pred vremenskimi ujmami, je povedal.

Predviden je strateški pristop k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb tako na nacionalni kot regionalni ravni s ciljem preprečevanja izgub, zmanjšanja škode in zaščite zdravja ljudi. Poseben poudarek bo na zaščiti ranljivih skupin in podpori pravičnemu prehodu, navaja ministrstvo.

Podjetjem naj bi omogočili pravočasno prilagoditev zeleni preobrazbi. Vlaganje v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo in trajnostne inovacije bi spodbujali med drugim s pomočjo sistema trgovanja z emisijami, mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki naj zagotovil enake pogoje za domače in tuje proizvajalce z vidika ogljičnega odtisa, ter spodbudami podnebnega sklada.

Dve milijardi evrov v sedmih letih

Po njegovih besedah je predvideno črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih - od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega sklada za podnebje za podporo predvsem najbolj ranljivim gospodinjstvom - za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti na podnebne spremembe.

Predlog zakona je bil predviden že za obravnavo na seji vlade 24. aprila, a je bil takrat umaknjen z dnevnega reda zaradi dodatnih usklajevanj.

Predlog je bil glede na tistega iz aprila dopolnjen, je povedal minister, in sicer po novem vsebuje varovalke glede vpliva nove sheme emisijskih kuponov za stavbe in cestni promet (t. i. ETS BRT oz. ETS 2), ki se uvaja ob obstoječi shemi kuponov za sektorje industrije, energetike, pomorstva in letalstva (ETS 1) in pri kateri bodo zavezanci na nakup kuponov dobavitelji goriv.

Tako dobavitelji goriv ne bodo smeli na končne kupce prenesti cene emisijskih kuponov v višini, višji od tiste, ki jo bodo sami plačali. Poleg tega bo vlada v primeru cen emisijskih kuponov za promet in stavbe nad določeno mejo (po pisanju portala N1 bo ta meja višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, kot bo določena v letu pred začetkom predaje emisijskih kuponov) te stroške uravnotežila z ustreznim znižanjem davkov in drugih dajatev.

Foto: Saša Despot Dizelsko gorivo OMV

Slovenija za rešitev po regijah

Glede dejstva, da predlog kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva ohranja obstoječi sistem subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov - je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako iz severa proti jugu kot iz vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU.

Verjetno ne bo mogoče najti enotne rešitve za vseh 27 članic, bi pa lahko prišli do enotnih rešitev po regijah, za kar se zavzema Slovenija, je dodal minister. Kot so na ministrstvu pojasnjevali aprila ob predstavitvi takratnega predloga zakona, so presodili, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubila proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake.

Manjkajo ključni elementi

Slovenija nujno potrebuje podnebni zakon za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike, a v "razvodeneli različici", ki jo je danes potrdila vlada, manjkajo nekateri ključni elementi, menijo nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC). Pozdravljajo vložitev zakona v parlamentarno obravnavo, a hkrati opozarjajo, da predlog ne odraža resnosti znanstvenih opozoril ali političnih zavez vlade, zapisanih v koalicijski pogodbi.

Zakon, ki državi, državnim organom, občinam in gospodarskim subjektom ne postavlja jasnih ciljev ter obveznosti in ne zagotavlja nadzora nad izvajanjem ukrepov, ne more predstavljati temelja učinkovite podnebne politike, so kritični. "Podnebni zakon je priložnost za ambiciozen napredek vseh nas v odporno in dolgoročno odgovorno družbo. Vendar pa to ni mogoče, če zakon ne določa zavezujočih podnebnih ciljev, pristojnim institucijam ne nalaga jasnih nalog ter še naprej dopušča aktivno podporo uporabi fosilnih goriv. V parlamentarni proceduri se lahko zakon bistveno izboljša," meni Aljoša Petek iz PIC.

Jonas Sonnenschein iz Umanotere je dodal, da bi zakon potrebovali na začetku mandata, sedaj pa ga bomo dobili šele proti koncu in to v precej neambiciozni različici. "Da zakon končno bo, je dobro, a strateške podnebne politike se ne gradi na takšen način. Potrebujemo samozavestno socialno in industrijsko podnebno politiko, ki bo končno izkoristila ogromen potencial zelenega prehoda," je dejal.

"Protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko"

Nevladniki menijo, da sistemski zakon ni verodostojen, če ne obravnava vprašanja subvencij za fosilna goriva. "Vlada je na tem področju naredila popoln preobrat, saj je iz podnebnega zakona in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta črtala ukinitev škodljivih subvencij, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Prav tako je odstranila več finančnih ukrepov, ki bi gospodinjstvom in gospodarstvu zagotovili nujno potrebna sredstva za učinkovito naslavljanje podnebne krize," opozarjajo.

Tudi Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je dejala, da je podnebni zakon potreben, a ne kot birokratski dokument, ki bo le izpolnil minimalne politične potrebe, temveč kot močno orodje, ki bo omogočilo konkretne spremembe. "Upamo, da bodo poslanci prepoznali, da ne moremo sprejemati podnebnega zakona, ki ohranja subvencije za fosilna goriva. To je protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko," je poudarila.

Foto: Andrej Leban Izpust toplarna okolje co2 narava onesnaževanje

V organizacijah se jim zdi nerazumljivo, da želi vlada z zakonom navzdol regulirati ceno ogljikovega dioksida. Takšen ukrep pošilja napačne signale potrošnikom in podjetjem, saj spodbuja nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in zavira prehod na nizkoogljične tehnologije, je tudi izrazito socialno krivičen, poudarjajo.

Največ koristi od nižjih cen ogljika imajo po njihovih navedbah namreč premožna gospodinjstva z visoko porabo energije. "Namesto da izgubljamo proračunske prihodke za subvencioniranje onesnaževanja, bi jih lahko usmerili v podnebno dividendo, ki bi konkretno pomagala revnejšim in srednjemu razredu. Tako bi združili pravičnost in učinkovitost - in to bi moralo biti vodilo sodobne podnebne politike," so prepričani.

Poslance pozivajo, naj predlog podrobno preučijo in vanj vključijo ključne elemente za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje, ki bodo koristili celotni družbi, ne zgolj zasebnim, partikularnim interesom. V nasprotnem primeru bo podnebni zakon še ena zamujena priložnost in še ena prelomljena obljuba, opozarjajo.

Minister Kumer je na novinarski konferenci po seji vlade v odzivu na kritike nevladnikov dejal, da je predlog uravnotežen kompromis in še vedno dovolj ambiciozen. Pri tem je izpostavil, da je Slovenija peta najboljša država EU glede na višino predvidenih evropskih sredstev na prebivalca. Gre za skoraj dve milijardi evrov v naslednjih sedmih letih, od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega podnebnega sklada. Predlog po njegovih navedbah daje podlago za ambiciozno ukrepanje tudi glede prilagajanja podnebnim spremembam. "Res bodo nadaljnje politike sledile zakonskim vsebinam, a bo veliko ukrepov na podzakonski ravni uravnavalo ambicioznost oz. neambicioznost" je dejal.

dezurni@styria-media.si