Zemlja je po navedbah nove mednarodne raziskave dosegla prvi katastrofalni podnebni prelom, neposredno povezan z izpusti toplogrednih plinov. Toplovodni koralni grebeni so po oceni znanstvenikov zdaj v dolgoročnem zatonu, kar ogroža preživetje stotin milijonov ljudi, ki so od njih odvisni.

V poročilu Global Tipping Points, ki ga je pripravila Univerza v Exeterju in finančno podprl sklad ustanovitelja Amazona Jeffa Bezosa, sodeluje 160 znanstvenikov iz 23 držav. Ugotavljajo, da so grebeni dosegli kritično točko, ko se povprečna globalna temperatura dvigne za med 1 in 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje – središčna ocena je 1,2 °C, današnje ogrevanje pa znaša že okoli 1,4 °C.

"O prelomnih točkah ne moremo več govoriti kot o prihodnji nevarnosti," opozarja prof. Tim Lenton z Univerze v Exeterju. "Prvi množični propad toplovodnih koralnih grebenov se že dogaja."

Po njegovih besedah to neposredno vpliva na milijone ljudi, ki živijo od ribolova, turizma in obalnih ekosistemov, ki jih koralni grebeni ščitijo. Posebej izpostavlja Karibe, kjer kombinacija morskih vročinskih valov, bolezni in nizke biotske raznovrstnosti potiska grebene proti popolnemu kolapsu.

Foto: Profimedia Veliki koralni greben Najhujše beljenje v zgodovini

Koralni grebeni so od januarja 2023 sredi četrtega in najhujšega globalnega beljenja doslej, ki je prizadelo več kot 80 % grebenov v več kot 80 državah. Poročilo opozarja, da bodo brez izjemno hitrega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov temperature presegle 1,5 °C že v naslednjem desetletju.

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je položaj resen, a morda ne brezupen. Prof. Peter Mumby z Univerze v Queenslandu pravi, da obstajajo dokazi, da se lahko nekatere korale prilagodijo in preživijo celo pri 2 °C segrevanja. A dodaja, da so potrebni odločni ukrepi proti podnebnim spremembam in boljše lokalno upravljanje morij.

"Bojim se, da bo družba obupala nad koralnimi grebeni, če bomo verjeli, da so že izgubljeni," opozarja Mumby.

Treba bo hitro ukrepati

Avtorji poročila opozarjajo, da svet ni na robu le izgube koral, ampak tudi propada Amazonskega pragozda, kolapsa oceanskih tokov in taljenja ledenih plošč Grenlandije in Antarktike. Ti procesi bi lahko sprožili nepovratne spremembe v podnebnem sistemu.

Kljub temu znanstveniki vidijo tudi upanje: družbeni in tehnološki premiki, kot sta hitra uvedba električnih vozil ali prehod na obnovljive vire energije, bi lahko sprožili t. i. pozitivne prelomne točke, ki bi pospešile zmanjšanje izpustov.

"Tekma se je začela," pravi Lenton. "Če želimo preprečiti neobvladljive posledice podnebnih prelomov, moramo čim prej sprožiti pozitivne."

dezurni@styria-media.si