Prva ocena okrnjenega števila predloženih zavez držav glede zniževanja izpustov do leta 2035 po opozorilih ZN kaže, da te trenutno vodijo v 10-odstotno znižanje globalnih emisij toplogrednih plinov do leta 2035. Za ohranitev omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, ki jo predvideva pred desetletjem sprejeti pariški sporazum, bi se morale namreč emisije po ugotovitvah Mednarodnega odbora ZN za podnebne spremembe do leta 2035 znižati za 60 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2019.
Na tokratni konferenci se poleg odločitve o okrepljenih nacionalnih prispevkih do leta 2035 pričakuje tudi dogovor o operacionalizaciji globalnega cilja za prilagajanje podnebnim spremembam, doseženega na podnebni konferenci v Dubaju pred dvema letoma. Udeleženci konference naj bi nadaljevali tudi z razpravami o podnebnem financiranju.
Pogajanja bodo pomemben test
Letošnji COP30 sicer poteka v času zaostrenih geopolitičnih razmer, v ospredju katerih so vojne krize, trgovinske napetosti in krepitev oboroževanja držav. Podnebna pogajanja bodo tudi pomemben test za delovanje multilateralizma pod okriljem ZN, ki je v zadnjem obdobju tarča kritik o njegovi neučinkovitosti - tudi s strani aktualnega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ZDA ob začetku nastopa drugega mandata že drugič umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma.
Na COP30 bo sodelovala tudi okrnjena slovenska delegacija. Ob glavni podnebni pogajalki Tini Kobilšek bo prvi teden konference delegacijo vodil državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl, v drugem, ministrskem segmentu, pa minister Bojan Kumer, ki bo sodeloval v sklepni fazi pogajanj. Del delegacije je tudi mladinski podnebni delegat Jan Zupan.