Mamica iz Divače s sladico, ki jo je navdihnila prekmurska gibanica

Foto: M SOSESKA
Foto: M SOSESKA
V drugi epizodi oddaje Naj slovensko pecivo se je voditelj Uroš Bitenc odpravil v Divačo, k polno zaposleni mamici dveh otrok Urški Jerman. Ta bo skušala v bitki za velikega zmagovalca najboljšega slovenskega peciva prepričati z receptom za sladico, ki jo je navdihnila vsem dobro poznana prekmurska gibanica. In kaj nastane, ko se Kraševka tako pogumno loti posnemanja prekmurske kraljice?
Oglej si celoten članek

Foto: M SOSESKA Naj slovensko pecivo, M SOSESKA

Vsi kulinarični navdušenci lahko na digitalni vsebinski platformi M SOSESKA spremljate oddaje Naj slovensko pecivo, v katerih najdete izvirne recepte za tako sladke kot slane kulinarične kreacije. Teh pa ne ustvarjajo vrhunski chefi, temveč ljubitelji peke, kot ste tudi vi sami.

V oddaji Naj slovensko pecivo se namreč osem kandidatk poteguje za naziv velike zmagovalke, o kateri boste na koncu pomagali odločiti prav vi. Strokovna žirija, ki jo sestavljata odlična poznavalca slovenske kulinarike, peciv in tradicionalnih receptov Polona Klančnik in prof. dr. Janez Bogataj skupaj s predstavnikom Mercatorja Veljkom Tatićem, je že izbrala tri finalistke, katerih pecivo Mercator postavlja na svoje prodajne police. Finalistke so: Meta Kocjančič s potično torto, Nina Bavdek z vegansko poezijo in Urška Jerman s prekmurskim navdihom.

In zdaj se na vrsti vi, da do 16.12. z nakupi ene od treh dobrot, ki se je uvrstila v veliki finale, odločite o zmagovalki, ki bo za nagrado prejela 2000 evrov. Z odkupom zmagovalnega peciva pa bo Mercator poskrbel, da le-ta nikoli ne bo šel v pozabo. 

Foto: M SOSESKA Naj slovensko pecivo, M SOSESKA

V peko se je zaljubila pri šestih letih

V drugi epizodi oddaje Naj slovensko pecivo je voditelj Uroš Bitenc spoznal simpatično Kraševko Urško Jerman, za katero se zdi, da ji kljub vsem obveznostim nikoli ne zmanjka energije. Po napornem urniku v službi – v kazinoju je zaposlena kot blagajničarka in včasih dela tudi 12 ur – doma skrbi še za dva sinova, moža in kužka. Vedno pa najde tudi čas za peko, ki je njena strast že od malih nog. Svojo prvo kuharsko knjigo je namreč dobila v dar, ko je bila stara komaj šest let, in tako se je že kot deklica začela lotevati priprave preprostih jedi. Najraje je pekla torte in rulade, s katerimi je nato razveseljevala svoje domače, zdaj pa z njimi razveseljuje ne le svoje družine, temveč kar celotno vas. Je tudi avtorica bloga Urška peče in dveh spletnih knjižic s slastnimi recepti – vse jedi je pripravila in fotografirala sama. Velika strast do peke in izjemen talent sta jo pripeljala tudi do velike življenjske prelomnice – v Sežani odpira čisto svojo slaščičarno.

Peka me sprošča, deluje antistresno. Poleg tega lahko na ta način to mojo kreativnost dam ven, ker lahko tukaj probavam nove stvari, nove okuse. To je čas, ki si ga vzamem samo zase in ko se lahko odklopim, ko ustvarjam in imam mir.

Foto: M SOSESKA Naj slovensko pecivo, M SOSESKA

Mamica s Krasa v boj za zmago s sladico, ki jo je navdihnila prekmurska kraljica

Za naziv zmagovalke v oddaji Naj slovensko pecivo se Urška poteguje s sodobno različico tradicionalne prekmurske gibanice, ali, bolje rečeno, s sladico, ki jo je navdihnila prekumrska gibanica in za katero recept je skreirala sama. Njena sladica se seveda drži osnovnih sestavin, ki jih najdemo v tradicionalni gibanici, a je videti drugače od originala.

Urška namreč nadvse uživa v vsem, kar je povezano s peko, še posebej pa v kakšnih posebnih slaščičarskih izzivih, kot je tudi kreiranje novih dobrot. S to sladico se je v oddaji Naj slovensko pecivo odločila predstaviti zato, ker je podobno pecivo že predstavila na svojem kulinaričnem blogu, vendar ga je zdaj še dodelala. Poleg tega se ji zdi njena kreacija idealna za tekmovanje, saj je primerna za prodajo, brez težav se jo shrani v škatlico, lahko tudi nekaj časa stoji.

Tradicionalna prekmurska gibanica je sicer posebnost med sladicami. Uvršča se med slovenske nacionalne kulinarične dobrote in se ponaša tudi z evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Ime izvira iz besede guba (güba) in se je v pokrajini ob Muri uveljavila že v zelo starih časih.

Kot poroča spletna stran prekmurska-gibanica.si, najstarejši pisni vir o prekmurski gibanici sega v leto 1828, ko je župnik Jožef Kosič sestavil spis, v katerem omenja gibanico kot posebno prekmursko jed, ki ne sme manjkati na svatbi in ki jo prav tako postrežejo delavcem ob večjem opravilu. Podroben recept za prekmursko gibanico sta sicer objavila Andreja Grum in Ivan Vozelj v knjigi 'Slovenske narodne jedi' iz leta 1964.

A Kraševka Urška se je pogumno odločila, da bo to oboževano in nadvse tradicionalno prekmursko sladico posodobila in jo spekla po svoje. Pravi, da je glavni trik priprava izredno krhkega testa, ki mora biti dobro ohlajeno, preden se lotimo naslednjih plasti, to so nadevi. Za nadeve pravi, da se vam ne morejo ponesrečiti, saj so preprosti za pripravo, je pa treba malce več spretnosti, saj plasti nalagamo drugo na drugo. Te morajo biti zares ravne, da bo končni izdelek tudi na pogled vrhunski. "Sicer pa je pomembno tudi to, da so sestavine kakovostne, ker drugače se močno pozna razlika pri okusu. Tudi s slabim maslom je res težko narediti dobro testo," še opozarja.

Kako je videti okusna sladica, kakšen je recept zanjo in kakšen je postopek priprave, preverite v drugi epizodi oddaje Naj slovensko pecivo, ki jo lahko spremljate na M SOSESKI.

Obišči žurnal24.si

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.