Odpoved delovnega razmerja je opredeljena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). V kolikor niste seznanjeni s temi pravili, se lahko hitro soočite z izgubo pravic in nepotrebnim finančnim primanjkljajem.
Kako vložiti odpoved?
Glavno pravilo, ki ga upoštevajte, je, da ustni dogovori pri prenehanju zaposlitve nimajo nobene pravne veljavnosti. V primeru, da nameravate zaključiti delo v trenutnem podjetju, mora biti odpoved nujno v pisni obliki.
Dokument mora zajemati vaše osebne podatke, podatke organizacije, razlog za odpoved, ki se sklicuje na 81. člen ZDR-1 in ustrezen datum. Ključnega pomena je prav tako pravilna vročitev. Odpoved izročite kadrovski službi oziroma delodajalcu neposredno v roke. Pri tem prosite za podpis ob prevzemu ali pa jo odpošljite priporočeno po pošti s priloženo povratnico. Šele na dan uradne vročitve dokumenta bo začel teči vaš odpovedni rok.
V čem se razlikujeta redna in izredna odpoved?
Slovenska delovna zakonodaja opredeljuje dve osnovni vrsti odpovedi, ki imata različne posledice in postopke:
- Redna odpoved: Gre za najbolj pogost postopek. V kolikor odpoved dajete vi, razlogov za to ne rabite navajati. Kadar pa pogodbo odpoveduje delodajalec, je dolžan podati zakonsko utemeljen razlog, kot so recimo poslovni razlogi, krivdni razlogi ali nesposobnost. Pri tej odpovedi velja določen odpovedni rok, znotraj katerega ste dolžni še naprej normalno opravljati svoje delovne naloge.
- Izredna odpoved: To je skrajni ukrep, namenjen izključno situacijam ob hujših kršitvah. Zaposleni jo lahko na primer poda, ko mu delodajalec več kot dva meseca ne izplača plače. Tukaj odpovednega roka ni, zato se delovno razmerje preneha v trenutku. Zakon določa, da vam takrat pripadata odpravnina ter nadomestilo za brezposelnost. Postopek je strožji, saj zahteva obvezno predhodno pisno opozorilo podjetju in prijavo na inšpektorat za delo.
Zavarujte svoje pravice. Za strokovni posvet pokličite Pravnik na dlani na telefonsko številko 01 280 8000.
Kdo je upravičen do odpravnine in kakšen je njen izračun?
Čeprav je odpravnina pomembna finančna pravica, je žal ne dobijo vsi delavci. Če ste odpoved dali sami ali če vaša zaposlitev v podjetju traja manj kot eno leto, do nje nimate pravice. Slednja vam pripada izključno takrat, kadar vas delodajalec odpusti zaradi razloga nesposobnosti ali pa iz poslovnih razlogov.
Temelj za izračun tega zneska predstavlja vaša povprečna mesečna bruto plača v zadnjih treh mesecih pred prejetjem odpovedi. Kolikšna bo končna višina, pa je odvisno od časa vaši zaposlitve pri tem specifičnem delodajalcu:
Odpovedni rok pri odpovedi delovnega razmerja
Odpovedni rok začne veljati in teči z dnem, ko je bila odpoved uradno in pravilno vročena. Zakonodaja natančno opredeljuje minimalne roke, ti pa se podaljšujejo glede na dolžino vaše zaposlitve.
- Pri zaposlitvi do 1 leta: 15 dni.
- Pri zaposlitvi od 1 do 2 let: 30 dni.
- Pri zaposlitvi nad 2 leti: 30 dni + po 2 dni za vsako nadaljnje leto (vendar ne več kot 80 dni skupaj).
- Pri pogodbi za določen čas: odpovedni rok je vedno fiksno 15 dni.
Med trajanjem odpovednega roka ste upravičeni do rednega izplačila plače kot običajno. Tukaj se velikokrat pojavi dilema glede koriščenja preostalega letnega dopusta. Tega sicer lahko izkoristite po dogovoru z delodajalcem, a koriščenje dopusta samega odpovednega roka ne bo podaljšalo.
Ali me lahko odpustijo med bolniško odsotnostjo?
Med najpogosteje zastavljenimi vprašanji je prav gotovo to. Vaša bolezen ne sme biti nikdar sama po sebi razlog za izgubo službe. Kljub temu vam lahko delodajalec na bolniški odsotnosti poda odpoved delovnega razmerja, ampak le pod pogojem, da navede drug, zakonsko upravičen razlog.
Nasvet za iskalce nove zaposlitve: V kolikor ste ostali brez službe, ne da bi bili za to krivi sami, ne odlašajte z ukrepanjem. Poskrbite, da se v roku 30 dni od prenehanja zaposlitve prijavite pri Zavodu RS za zaposlovanje, saj si boste s tem zagotovili pravico do prejemanja denarnega nadomestila.
Za več informacij pokličite Pravnik na dlani oziroma si rezervirajte termin neposredno na spletni strani.