"Cepiva ne morejo biti edini odziv na COVID-19. Ljudje so še vedno okuženi in zbolevajo. Nadaljevati moramo prizadevanja za preprečevanje bolezni s cepivi in ​​hkrati zagotoviti, da lahko zdravimo s terapevtskimi sredstvi. Z današnjim podpisom zaključujemo svoje tretje naročilo in izpolnjujemo svojo zavezo v skladu s strategijo EU za terapijo, da bolnikom z virusom COVID-19 olajšamo dostop do najsodobnejših zdravil," je ob podpisu dogovora Evropske komisije s farmacevtskim podjetjem Eli Lilly 21. septembra dejala evropska komisarka za zdravje Stella Kyriakides.

Skupnemu naročili za 220 tisoč odmerkov se je pridružilo 18 držav članic Evropske unije. Slovenije ni med njimi. "Slovenija se po posvetovanju s stroko, v tistem času ni odločila za pristop k javnemu naročilu," so kratko pojasnili na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Glede dodatnega vprašanja kakšni so bili strokovni argumenti pa so nas napotili kar na infekcijsko kliniko v Ljubljani, oziroma njeno predstojnico, s katero se je ministrstvo posvetovalo o odločitvi. 

"Bolje je uporabiti tista monoklonska protitelesa, ki so aktivna tudi proti delti"

"Koktajl podjetja Eli Lily ni bil izbran zaradi takrat znanih podatkov o manjši občutljivosti delta različice na bamlanivimab, ki je del tega koktajla," je pojasnila predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. "Glede na to, da imamo v državi 100 odstotno prisotnost delta različice, sem mnenja, da je bolje uporabiti tista monoklonska protitelesa, ki so aktivna tudi proti delti, saj gre končno dejansko za aplikacijo bioloških zdravil."

Zdravljenje z infuzijo protiteles

"Zdravljenje nalezljivih bolezni s pasivno imunizacijo (tj. infuzijo protiteles) je že zelo star pristop. Včasih so uporabljali serum imuniziranih živali (npr. konjski serum za zdravljenje davice), kasneje tudi serum prebolevnikov. Danes je seveda moč pripraviti nevtralizacijska monoklonska protitelesa (ali še bolje njihov 'koktejl', s čimer zmanjšamo možnost, da bi se patogen z mutacijo izognil prepoznavi s strani protiteles), ki so neprimerno bolj varna," pojasnjuje Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo. 

"Zdravilo ne more nadomestiti cepljenja"

Tako Bratkovič kot Lejko Zupanc poudarjata, da zdravilo v obliki monoklonskega protitelesa ne more nadomestiti cepljenja.
"Monoklonska protitelesa niso nadomestek za cepljenje in tudi niso primerna za bolnike, ki so že na kisiku, so pa namenjena predvsem bolnikom z motnjo imunosti in tistim, ki imajo res pomembne dejavnike tveganja za hujši potek," pravi Lejko Zupanc.

"Slaba stran pasivne imunizacije je, da je zaščita časovno omejena. Poleg tega z infuzijo protiteles ne vključimo celične imunosti, katere nosilci so limfociti T in ki predstavljajo komplementarno vejo specifične imunosti. Potem je pa tu še vidik cene zdravila proti cepivu, slednje je neprimerno bolj stroškovno učinkovito," dodaja Bratkovič.

Je pa Slovenija že nabavila zdravilo REGN-COV2 ameriškega podjetja Regeneron, ki deluje na istem principu. Gre za zdravilo, ki ga je ob okužbi s SARS-CoV-2 prejel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, Slovenija pa naj bi bila priključena tudi drugim pogajanjem, kar pa je še zaupno.