Zaupanje v znanost v času epidemije močno upada, so opozorili sodelujoči v spletnem pogovoru o cepljenju v organizaciji Univerze v Ljubljani. Kot so ocenili, je pred družbo izziv, kako povrniti zaupanje in javnost naučiti kritičnega presojanja prejetih informacij. Zato so poskušali na razpravi odgovoriti tudi na dileme o cepljenju proti covidu.

Udeleženi v razpravi so ob začetku opozorili na izrazit upad zaupanja v znanost, s katerim se družba sooča v času epidemije covida-19. Po mnenju profesorice mikrobiologije in imunologije Tatjane Avšič Županc je neverjetno, da je nezaupanje v znanost po letu in pol še vedno tako veliko, kljub temu, da so znanstveniki v tem času odkrili toliko novih informacij o bolezni covid-19. "Razumni odrasli ljudje bi morali spoštovati zdravje in zdravje bi moralo Slovencem postati vrednota," je izpostavila.

"Sars-cov-2 je zame eden najbolj zagonetnih virusov. Do patogenih virusov imam zelo spoštljiv odnos, do virusa, kot je sars-cov-2 pa še toliko bolj. Koronavirusi so zelo pametni, prilagodljivi virusi. 
Virus, kot je HiV, poznamo že 40 let, a še vedno nimamo cepiva. Imamo dokaj učinkovita zdravila, a se o tej bolezni še vedno sprašujemo. 
Virus, ki povzroča covid-19 pa poznamo komaj eno leto in pol in o njem vemo že zelo veliko. Virus je zame velik izziv - zaradi njega smo morali čez noč v viroloških laboratorijih spremeniti način dela in podaljšati delovnik. 
Dostikrat smo žalostni, da se tega nikjer ne vidi, celo omalovažuje." 
Tatjana Avišč Županec

A kot je opozoril rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, nezaupanje v znanost ni nekaj novega, saj postopoma narašča že zadnjih 20 let. Po njegovih besedah je zdaj pred družbo nov izziv, kako povrniti zaupanje v znanost, ki bi se ga morali lotiti večplastno. Že otroke v osnovni šoli bi tako morali učiti, kaj je sposobnost kritičnega presojanja informacij, kaj je strokovnost ter kako deluje znanost.

Ob takšnem upadu zaupanja v znanost pa je profesor za ustavno pravo na pravni fakulteti Saša Zagorc opozoril, da prihaja tudi do vedno manjšega spoštovanja prava. Opaža namreč, da je koncept pravne države kot sistema reševanja družbenih odnosov v državi zahodnoevropskega tipa skupaj z varstvom človekovih pravic in koncepti demokratičnega odločanja na udaru. Izpostavil je, da bi za doseganje čim večje precepljenosti prebivalstva morali imeti jasna epidemiološka navodila, s čim manj izjemami ter da se ta čim manj spreminjajo.

Ihan: V Sloveniji dva primera smrti po cepljenju

Zato so prisotni na spletnem pogovoru odgovarjali tudi na vprašanja o dilemah povezanih s cepljenjem proti covidu. Kot je pojasnil profesor mikrobiologije in imunologije Alojz Ihan, so v Sloveniji zabeležili dva primera smrti po cepljenju, prijavljenih pa je bilo tudi 80 resnejših nezaželenih učinkov. Od teh je v šestih primerih šlo za alergijske učinke, v šestih primerih pa za učinke, ki so izvirali iz nevroloških težav, zgolj eden izmed teh pa je bil takšen, ki so ga lahko pripisali nevrološkim učinkom cepljenja.

"Za nas, ki smo naravoslovci, je pojav virusa fascinanten. V živo spremljamo evolucije virusa. Vemo, da se evolucije lahko različno končajo - to evolucijo smo ljudje s tehnologijo na nek način uspeli preokreniti, da nas ne bo preveč prizadela. 
Kot imunolog sem fasciniran nad tem, kako se virus lahko različno obnaša do mladih in starih, tudi pri mladih najde luknje v naravni odpornosti in tudi njih lahko prizadene. Raziskovat in brati strokovne razpraveo je strokovno fascinantno, prav tako tudi, kako je bilo izdelano cepivo. To je zgodba, o kateri smo samo nekateri brali pred tremi, štirimi leti, da je mogoče mRNA zapakirati v lipidne mešičke. Potem pa se kar naenkrat to izkaže skoraj kot v hollywoodskem filmu, kot nekaj, kar je naredilo preboj. 
Zgodba z mRNA cepivi je nekaj, kar se je sedaj pojavilo in bo ostalo še dolgo časa kot eno osrednjih dogajanj v medicini."

Alojz Ihan

Majdič je ob tem pojasnil, da cepiva sicer imajo določen rok uporabe, a da je ta določen glede na to, kako hitro pride do razkrajanja DNK v vektorskih cepivih ali RNK v mRNK cepivih. Večina cepiv je sicer po njegovih besedah še uporabna po določenem roku, a se zaradi varnosti določi krajši čas roka uporabe, da je vsaka doza še zanesljivo učinkovita.

Ihan je ob tem še spomnil, da je v primeru, da je posameznik cepljen, tudi manjša verjetnost, da bo novi koronavirus širil najprej, saj že v osnovi obstaja manjša verjetnost za okužbo.

Mutacije niso posledica cepljenih

Kot je razložila Avšič Župančeva, mutacije virusa niso posledica tega, da je določen delež prebivalstva cepljen, lahko pa prihaja do selektivnega pritiska ob določenih zdravilih, kjer se virus selektivno spreminja, ker se izmika zdravilu. Koronavirusi se namreč zelo hitro prilagajajo okolju, v katerem se nahajajo, je pojasnila.

"Sars-cov-2 bo postal endemiziran virus, s katerim se bomo naučili živeti. To pa ne velja v primeru, da o koronavirusu ne bomo izvedeli kaj novega, poleg tega, kar že vemo o kroničnih učinkih covida. Če se bo izkazalo, da covid-19 povzroča kronične bolezni, npr. več kapi, krajšo življenjsko dobo etc., zdravstveni sistemi ne bodo tako veseli, da se je virus endemiziral. To ni samo peti koronavirus, ima drugačne lastnosti, bolj sistemsko deluje, deluje na žile, na katere drugi koronavirusi ne delujejo. Lahko se zgodi, da bomo v nekaj letih izvedeli nekaj, da ne bomo hoteli, da je to endemizirani virus, da ne bomo hoteli, da se ljudje okužujejo z virusom. Za gašenje požara bi bilo dovoolj, da se vsi precepimo in se endemiziran virus sam skrbi za to, da smo varni."

Alojz Ihan

Tako Ihan kot Avšič Župančeva pa sta potrdila, da so cepiva varna tudi za nosečnice. Za njih so sicer ustrezna mRNK cepiva, raziskave, ki so jih do zdaj izvedli pa kažejo dobre rezultate. Avšič Župančeva tako za cepljenje nosečnic ne vidi zadržkov. Ihan pa je opozoril tudi, da so strokovnjaki ugotovili, da je covid-19 za nosečnice nevaren, saj so v primeru bolezni zabeležili več predčasnih porodov. Cepljene nosečnice so tako po njegovih besedah bolj zaščitene pred hujšim potekom bolezni.

dezurni@styria.media.si