Pravica do drugega mnenja je ena pomembnejših pravic v postopku uveljavljanja pravic do zdravstvenih storitev. Koliko ljudi se pri nas odloča za drugo zdravniško mnenje, nam ni uspelo izvedeti, saj podatkov o tem na ministrstvu za zdravje in na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne zbirajo. "Pravica do drugega mnenja je univerzalna pravica pacientov, na podlagi Zakona o pacientovih pravicah in ne pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS tudi ne razpolaga s statističnimi podatki o uveljavljanju te pravice, saj ta pravica iz Zakona o pacientovih pravicah tudi ni posebej ovrednotena oziroma plačana," so nam pojasnili na ZZZS.
Pravica do drugega mnenja je torej opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah. To pravico pacient uveljavlja pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni, pri izvajalcu zdravstvenih storitev, pri katerem se zdravi. "Če izvajalec zdravstvenih storitev te pravice ne more zagotoviti, pacientu uveljavitev pravice zagotovi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki mu posreduje potrebno zdravstveno dokumentacijo," dodajajo na ZZZS.
Zavarovana oseba ima torej pravico do drugega mnenja le pri zdravljenju pri izvajalcu javne zdravstvene službe, torej pri izvajalcu, na sekundarni ali terciarni ravni, ki ima pogodbo z ZZZS.
Drugo mnenje mora zavarovani osebi zagotoviti izvajalec, pri katerem se zdravi. Če ta izvajalec zaradi objektivnih okoliščin zavarovani osebi sam ne more zagotoviti drugega mnenja (na primer, ker ob zdravniku, ki zavarovano osebo zdravi, nima nobenega drugega zdravnika zahtevane specialnosti), ji to pravico zagotovi pri drugem izvajalcu v okviru mreže javne zdravstvene službe. Temu posreduje za podajo drugega mnenja potrebno zdravstveno dokumentacijo;
Stroški pravice do drugega mnenja, ki jo zavarovana oseba uveljavi v okviru zdravljenja pri izvajalcu javne zdravstvene službe na sekundarni ali terciarni ravni, so vključeni v sredstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Izvajalec mora to pravico zagotoviti v okviru obravnave, pri kateri zavarovana oseba zahteva drugo mnenje in se ZZZS-ju ne zaračunajo posebej;
Ker mora to pravico zagotoviti izvajalec, pri katerem se zavarovana oseba zdravi in v okviru obravnave, pri kateri zavarovana oseba zahteva drugo mnenje, se za to pravico ne izdaja napotnica.
Potreben temeljit pogovor
Sicer drugo mnenje poda zdravnik, ki ima po pridobitvi licence najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, za katero se zahteva drugo mnenje.
Zahteva za pridobitev drugega mnenja za pacienta ne sme imeti negativnih posledic pri nadaljnji zdravstveni obravnavi pri lečečem zdravniku. Ne glede na vsebino drugega mnenja ohranja lečeči zdravnik neodvisnost in odgovornost pri sprejemanju strokovnih odločitev, še piše v zakonu.
Zastopnica pacientovih pravic: Zaradi tega se odločajo za drugo mnenje
Zastopnica pacientovih pravic za območje Maribora Adela Postružnik nam je povedala, da se pacienti za drugo mnenje običajno odločijo v primerih, ko jim s strani obravnavanih zdravnikov niso bila podana ustrezna pojasnila. Vsak pacient ima namreč pravico do obveščenosti o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe.
Pacienti imamo tudi pravico biti obveščeni o cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve, morebitnih drugih možnostih zdravljenja. "So tudi primeri, ko pacienti želijo pridobiti drugo mnenje, ko niso bili napoteni na nadaljnje zdravljenje ali preiskave. Pacienti so pogosto tudi v dilemi, ali je operativni poseg resnično potreben, zato želijo o tem imeti še drugo mnenje," pojasni zastopnica pacientovih pravic.
Pravica do drugega mnenja težko dosegljiva
Pravica do drugega mnenja v praksi ne deluje dobro, dodaja. "Pacienti imajo težave pri pridobitvi napotitev na drugo mnenje v drugo zdravstveno ustanovo v javni zdravstveni mreži, ker še vedno ni zagotovljeno plačilo te pravice s strani ZZZS, storitev gre v breme zdravnika oziroma ustanove, ki je pacienta napotila na drugo mnenje. S spremenjenim besedilom 40. člena ZPacP leta 2017 niso bile dosežene spremembe na tem področju in je ta pravica pacientom še vedno težko dosegljiva v javni zdravstveni mreži," je opozorila Postružnik.
"Pacientom svetujem, da se pogovorijo z zdravnikom glede možnosti napotitve na drugo mnenje, pri čemer jim pojasnim, da je težava pri plačilu storitve, ki gre v breme ustanove oziroma zdravnika, ki pacienta napoti na drugo mnenje. Ne glede na neurejenost plačila se morajo pacienti o tem pogovoriti z zdravnikom, ki jih obravnava," še pove varuhinja, ki doda. "Ureditev vsekakor ni optimalna, pravica do drugega mnenja je v javni zdravstveni mreži zaradi neurejenosti plačila s strani ZZZS, še vedno težko dosegljiva."
Letno se z vprašanjem glede uresničevanja pravice do drugega mnenja nanjo obrne šest do osem pacientov. "V teh primerih gre vedno za stisko in nesigurnost pri zdravstveni obravnavi in potrebo pacienta, da bi pridobil še informacijo drugega specialista iz druge zdravstvene ustanove," še pove Postružnik.