Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v prispevku Goljufije na področju hrane navaja deset živil, kjer ki so v praksi najpogosteje tarča potvarjanja in zavajanja.

"Potrošniki so lahko žrtve zastrupitev s hrano, potvarjanja živil, zavajanja v zvezi s sestavo živila, zavajajočim opisom, označevanjem, navodili, zavajajočimi grafičnimi podobami ali embalažnimi materiali," pravijo pri UVHVVR. "Napačno ali zavajajoče označevanje živil lahko tudi škodi potrošnikovemu zdravju. Takšen primer je recimo izpustitev navedbe o vsebovanih alergenih, ki pri občutljivih potrošnikih lahko povzroči resne zdravstvene težave ali celo smrt."

Zavajanje in potvarjanje

Najpogosteje se zavajanja v povezavi z živili pojavljajo na področju predstavitev in označevanja živil višjega cenovnega razreda, ali živil s posebnimi lastnostmi, npr. funkcionalna živila, živila posebnega izvora oz. porekla. Med goljufije vključujejo tudi različne nepoštene prakse, kot so zavajajoče oglaševanje ali označevanje živil ter potvarjanje izdelkov z razredčevanjem oz. zamenjavo živil. 

V praksi se po podatkih UVHVVR nepoštene prakse najbolj pogosto izvajajo v povezavi z naslednjimi živili:

- Ekstra deviško oljčno olje (redčenje s cenejšimi manj kakovostnimi olji)

- Ribe in ribji izdelki (nelegalno trgovanje, zamenjava rib z ribjimi izdelki, navedbanapačnega porekla)

- Organska hrana (neskladno označevanje)

- Med (dodajanje sladkorja, dodajanje mešanice glukoze in fruktoze)

- Kava (dodajanje cikorje)

- Čaj (dodajanje listov drugih rastlin in ne čajevca)

- Začimbe (origanu dodano oljčno listje)

- Vino (dodajanje sintetičnega glicerola)

- Sadni sokovi (dodani sokovi cenejšega sadja, ki niso označeni)

- Hitra prehrana (dražja vrsta mesa zamenjana s cenejšo vrsto mesa)

Goljufije so lahko povezane s kakovostjo in varnostjo živil. "Zelo pogost primer zavajajočega označevanja in predstavljanja so obljube potrošniku, da bo z uživanjem nekega izdelka izgubil telesno maso, včasih celo z navedbo števila izgubljenih kilogramov v nekem časovnem obdobju," pišejo pri UVHVVR. "Gre za uporabo nedovoljene zdravstvene trditve."

V ozadju je finančna korist

Proizvajalci živila z namenom pridobivanja dobička občasno goljufajo na način, da dražje sestavine (delno) zamenjajo s cenejšimi. "Eden izmed zadnjih primerov takšne obsežne goljufije sega v leto 2012, ko je Irska inšpekcija ugotovila, da nekateri izdelki mletega govejegamesa vsebujejo DNK konjskega mesa," razlagajo pri UVHVVR. "Širša preiskava je razkrila velike količine mešanica govejega in konjskega mesa, ki je bilo označeno in poimenovano kot goveje meso."

Poznanih je tudi več primerov, ko so proizvajalci s potvorbami živil ogrozili varnost in življenje potrošnika. "Zelo odmeven je bil primer namernega potvarjanja kakovosti mleka z dodajanjem 3 melamina," navajajo pri UVHVVR. "Proizvajalec je mleko najprej razredčil z vodo, nato pa mu dodal melamin, da bi analizni izvid prikazal ustrezno vsebnost beljakovin. Mleko je bilo dehidrirano in uporabljeno tudi v formulah za dojenčke, pri katerih je prišlo do resnih zdravstvenih posledic." 

Posledica izpostavljenosti kontaminaciji z melaminom je bila zastrupitev preko 50.000 otrok, izmed katerih so štirje celo umrli.  

Ugotavljanje nepravilnosti

Pristojne institucije v sloveniji so usmerjene predvsem v o pri nasusmerjene predvsem v poostren nadzor sledljivosti, ustreznosti označevanja in ciljnemu vzorčenju živil. "Posebej je poostren nadzor nad oglaševanjem živil, ki je v mnogih primerih kršen z uporabo nedovoljenih zdravstvenih trditev," poudarjajo pri UVHVVR in svetujejo, da se v primeru suma goljufije obrnete na njih ali zdravstveni inšpektorat. 

dezurni@zurnal24.si