Ali preživimo dovolj časa s svojimi otroki? To je dilema mnogih staršev, predvsem pa mater, ki hodijo v službo. V družbi namreč velja prepričanje, da sta zdrav razvoj in sreča otrok močno odvisna od časa, ki ga starša preživita z njmi, predvsem naj bi bil pomemben čas z materjo.

Nova raziskava v Journal of marriage and family pa postavlja ta prepričanja pod vprašaj, saj ugotavlja, da količina časa preživetega s starši nima tako velikega vpliva ali sploh nima vpliva na pomembne življenjske izide, piše Focus. Mednje so šteli denimo dobro čustveno počutje, vedenje, učni uspeh in akademske dosežke.

Količina ali kvaliteta

Strokovnjake je zanimalo, ali je bolj pomembna količina ali kvaliteta skupno preživetega časa otrok in staršev. Pri raziskavi so sodelovali tudi psihologi in sociologi, gre pa za prvo takšno raziskavo, ki bi analizirala toliko družin in ki bi hkrati uporabljala podatke s tako dolgega obdobja. Ti namreč slonijo na raziskavi, ki se v ZDA odvija že od leta 1968, udeležene družine hranijo dnevnike in odgovarjajo na vprašalnike dvakrat na teden. V raziskavi so upoštevali kar 3.500 družin.

Glavna ugotovitev raziskave, ki je presenetila tudi same strokovnjake, je bila, da količina časa preživetega z otrokom nima nobene povezave za otrokov uspeh. Med dvajsetimi kazalniki, kot je denimo uspeh v šoli ali čustvena dobrobit otroka, ni niti pri enem dejavniku neposredne povezve s količino preživetega časa z materjo. To velja predvsem za otroke stare med 3 in 11 let. V nekaterih primerih čas preživet z materjo na otroke vpliva celo negativno. To se dogaja predvsem tam, ko je mati pod stresom, je neprespana in zato nestrpna.

Pri mladostnikih je slika nekoliko drugačna. Več časa, ki ga mladostnik preživi z materjo pomeni praviloma manj nezaželjenega vedenja. Več časa preživetega z obema staršema pa je povezanega z manjšo zlorabo drog, alkohola in drugega deviantnega obnašanja.

Pomemben je tudi denar 

Večji vpliv pa ima socialno-ekonomski status družine, še posebej matere. Bolj izobražene matere imajo denimo otroke, ki so boljši v matematiki ali pri branju, dohodek družine pa je denimo povezan z akademskim uspehom v matematiki. Ali to pomeni, da imajo pametneješe matere pametnejše otroke? Tudi to bi bilo ponekod možno, verjetno pa je za to pogosto krivo dejstvo, da lahko matere z višjimi prihodki za svoje otroke plačajo inštrukcije oziroma imajo ti otroci boljše pogoje za učenje. Učinek je torej tudi v tem primeru neodvisen od časa, ki ga matere preživijo s svojimi otroci.

Zaključek je, da je bolj od količine pomembna kvaliteta časa, ki ga preživimo skupaj s svojimi najmlajšimi. Gre za številne dejavnosti, ki so se kot pozitivne izkazale v mnogih različnih raziskavah. Gre denimo za skupne obroke, odkrite pogovore, razpravljanje …  

 anja.scuka@zurnal24.si