Danes ponoči, 25. oktobra bomo tudi v Sloveniji znova premaknili urine kazalce. Ob treh zjutraj bomo uro prestavili nazaj na dve, s čimer se bo začelo zimsko štetje časa. Čeprav bomo tisto noč spali uro dlje, se bo znova odprlo vprašanje, ki že leta deli javnost in politike: ali bi morali premikanje ure dokončno ukiniti, in če da, kateri čas bi bilo bolje ohraniti?

Nova znanstvena analiza kaže, da je odgovor precej jasen. Če bi se države odločile opustiti sezonsko premikanje ure, bi bilo za zdravje ljudi primerneje trajno ohraniti standardni oziroma zimski čas.

Jutranja svetloba je ključna za biološko uro

Raziskovalci z Univerze Britanske Kolumbije v Kanadi so pregledali dosedanje znanstvene študije o vplivu računanja časa na človekovo telo. Njihove ugotovitve, objavljene v strokovni reviji Canadian Medical Association Journal, kažejo, da ima zimski čas pomembno prednost: Bolj se ujema z naravnim ritmom svetlobe in teme.

Človeško telo namreč deluje po notranji biološki uri, ki uravnava spanje, budnost, hormonske procese, telesno temperaturo in številne druge funkcije. Pri njenem pravilnem delovanju ima ključno vlogo jutranja dnevna svetloba.

Znanstveniki opozarjajo, da jutranja izpostavljenost svetlobi pomaga telesu uskladiti notranji ritem z naravnim dnevnim ciklom, medtem ko več svetlobe v večernih urah lahko zamakne občutek zaspanosti in oteži pravočasen odhod v posteljo.

Poletni čas bi lahko pomenil manj spanja

Ideja o trajnem poletnem času je med ljudmi priljubljena predvsem zato, ker bi po službi ali šoli imeli več dnevne svetlobe. Vendar raziskave kažejo, da ima takšna rešitev tudi negativne posledice.

Patrick Baylis z Univerze Britanske Kolumbije pojasnjuje, da je privlačnost poletnega časa razumljiva, vendar podatki kažejo drugačno sliko. Kasnejši sončni vzhod je povezan s krajšim spanjem, slabšo produktivnostjo ter slabšim učnim uspehom pri otrocih in mladostnikih.

Po mnenju raziskovalcev je prav jutranja svetloba eden najpomembnejših dejavnikov za ohranjanje zdravega cirkadianega ritma. Če bi bil poletni čas v veljavi vse leto, bi bili ljudje zlasti pozimi dlje časa prikrajšani za jutranjo svetlobo.

Posebej problematična bi bila zimska jutra

Največ pomislekov znanstvenikov se nanaša prav na zimske mesece. V primeru trajnega poletnega časa bi Sonce vzhajalo približno uro pozneje kot ob zimskem času. To pomeni, da bi številni otroci odhajali v šolo, odrasli pa na delo še v popolni temi.

Posledice se ne bi kazale zgolj pri spanju, utrujenosti in koncentraciji, temveč tudi pri prometni varnosti. Temna jutra bi lahko predstavljala dodatno tveganje predvsem za šolarje in druge ranljive udeležence v prometu.

Nekatere države so poletni čas že poskusile obdržati

Trajni poletni čas ni zgolj teoretična zamisel. Nekatere države so ga že uvedle, vendar so pozneje od odločitve odstopile.

Združene države Amerike so leta 1974 uvedle trajni poletni čas, a ga še istega leta opustile. Podoben sistem je med letoma 2011 in 2014 uporabljala Rusija, nato pa se je vrnila na standardni čas. Tudi Čile se je po preizkusu odločil za spremembo.

Izkušnje teh držav so dodatno spodbudile razpravo o tem, kako močno lahko spremembe časa vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev.

dezurni@styria-media.si