Ob letošnjem slovenskem tednu boja proti raku slovenski onkologi opozarjajo na močan upad diagnoz v času prvega vala epidemije covida-19.  Po podatkih iz registra raka, je bilo spomladi teh diagnoz kar za trideset odstotkov manj v primerjavi z istim obdobjem v letu 2019. 

Med prvim valom epidemije covida-19 so se za nekaj časa ustavili preventivni, presejalni programi (DORA, ZORA in SVIT) za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Poleg tega se tudi bolniki niso odločali za obisk zdravnika zaradi slabe dostopnosti in strahu pred okužbo. 

"To ne pomeni, da je rak izginil, to je jasno. Jeseni, ko je bila epidemija res huda, vendar se je kot populacija nismo več toliko bali, takrat je bila ta razlika deset odstotna, kar je še vedno preveč, čeprav je vsaj bolje," opozarja  nacionalni koordinator Državnega programa obvladovanja raka Branko Zakotnik. 

Po njegovih besedah so v zadnjih letih vložili veliko naporov in prišli do velikega izboljšanja preživetja raka, potem je prišla epidemija. ki je zdravljenje vseh drugih bolezni potisnila v ozadje.  

"Če bi šlo tako naprej, kot je bilo marca, bomo na področju onkologije padli za 30 let nazaj. Da ne bo tako, bo treba s tem živeti; za kar je še kako pomembna primarna preventiva to so osveščeni ljudje. Pomembno je, da presejalni programi potekajo naprej, in seveda zdravljenje in paliativna oskrba," je še opozoiril strokovnjak. 

Ta nesrečna epidemija...

Varuh človekov pravic Peter Svetina opozarja da je ta "nesrečna" epidemija samo še bolj razgalila številne težave slovenskega zdravstva. Pravi, da se na njegov urad obračajo številni težko bolni onkološki bolniki in njihovi sorodniki. "Težko si je predstavljati, s kakšnimi sistemskimi ovirami se sreča človek, ki resno zboli," je dejal.  

"Kot da že diagnoza težke in nepredvidljive bolezni za njih ne bi bila dovolj stresna, se morajo soočati še z dolgimi čakalnimi vrstami, pomanjkanjem zdravnikov in neenakopravnim dostopom do zdravstvenih storitev," je v nagovoru na spletni slavnostni seji zveze in regijskih društev za boj proti raku dejal varuh. 

Obravnavali so na primer bolnika z rakom, ki je po pošti dobil obvestilo, da je zaradi upokojitve zdravnika, ostal brez osebnega zdravnika. Gre za bolnika s težko boleznijo, ki zdravnika v takih razmerah še bolj potrebuje za potrebe spremljanja diagnoze, izdaje receptov za zdravila, napotovanja na preglede, je pojasnil varuh. 

Foto: Profimedia Covid-19, nespečnost, spanje Bolnik je sicer skušal najti novega zdravnika, vendar v njegovem zdravstvenem domu nihče ni sprejemal novih pacientov. "Obrnili smo se na Ministrstvo za zdravje in predlagali, da čim prej poišče začasne oziroma premostitvene rešitve, saj taki bolniki ne morejo čakati več let, da bo število zdravnikov družinske medicine skladno s potrebami. Vemo, da obstoječega problema ni možno rešiti v kratkem času. Zavedamo pa se tudi, da težava oziroma okoliščine pomanjkanja zdravnikov družinske medicine niso nastale čez noč, ampak so sad dolgotrajnega 'zapostavljanja' področja družinske medicine," pojasnjuje varuh človekovih pravic.