Od 13. decembra lani morajo proizvajalci hrane in obrati javne prehrane označevati snovi v hrani, ki povzročajo alergije ali preobčutljivosti ter tako potrošnikom zagotoviti informacijo, ali je uživanje izbranega obroka zanje varno.
PREBERITE ŠE:
A ker je uredba v veljavi šele nekaj mesecev, so inšpekcijske službe za zdaj kršiteljem izdajale le opozorila in jim naložile odpravo neskladnosti. "Ker je zakonodaja za obrate javne prehrane v uporabi relativno kratek čas, so bila izrečena opozorila," na vprašanje o kaznovanju kršiteljev odgovarja Matjaž Emeršič z Uprave Republike Slovenije za varno hrano.
Pravno osebo se sicer ob nespoštovanju uredbe lahko kaznuje z globo od 6.000 do 30.000, odgovorno osebo z 1.500 do tri 3.000, fizično pa z 1000 do 1.200 evri.
Nadzor z rednimi pregledi
Prijav glede označevanja alergenov od vpeljave uredbe niso dobili. "Nadzor označevanja alergenov v obratih javne prehrane se izvaja v okviru vseh rednih pregledov, planiranih v letnem planu dela, ki je narejen glede na analizo tveganja posameznih kategorij objektov," pojasnjuje Emeršič.
Ugotovitve bodo podrobneje preučili po koncu leta, a kršitev po zagotovilih UVHVVR do sedaj ni veliko. "Če pa jih zaznamo, so v smilslu, da alergeni niso označeni na vidnem mestu oziroma so označeni nejasno ali nerazumljivo," pojasnjuje Emeršič.
Več kršitev pri glutenu
V letu 2014 so v okviru uradnega nadzora spremljanja skladnosti označevanja specifičnih navedb, ki so potrebne za živila brez glutena in za živila z zelo nizko vsebnostjo glutena, analizirali skupaj 63 vzorcev, od tega 43 vzorcev neživalskega izvora in 20 vzorcev živalskega izvora.
V petih vzorcih, štirje so bili v skupini živil neživalskega izvora (koruzne testenine, koruzni hrustki, panirane iz pražene koruze, bio koruzna moka) ter eden v skupini živil živalskega izvora (jeterna pašteta), je vsebnost glutena presegala 20 mg/kg, kar predstavlja glede na zakonodajo mejno količino, ki jo živilo, označeno kot "brezglutensko" še lahko vsebuje.
"Vsi neskladni vzorci so bili v postopku izdelave ocene tveganja za zdravje skupine ljudi, preobčutljivih na gluten, ocenjeni kot ne-varni," pojasnjuje Emeršič. Vse izdelke so odpoklicali oz. jih s tržišča umaknili.
Po izvoru je bilo 16 vzorcev (25,4 odstotkov) iz Slovenije, 45 (71,4 odstotkov) iz drugih držav EU in dva (3,2 odstotkov) iz drugih držav.
Da se na zagotovila "brez glutena" bolniki s celiakijo ne morejo zanašati, je nedavno pokazala tudi raziskava Zveze potrošnikov Slovenije, ki je ugotovila, da je bilo izmed 18 menijev, za katere so dobili zagotovila, da glutena ne vsebujejo, le 12 takih, ki ga tudi dejansko niso.
Pozabljajo na sledi oreščkov
Inšpektorji sicer po besedah Emeršiča pogosto opažajo neoznačevanje alergenov, ki so v končnem izdelku prisotni zaradi navzkrižne kontaminacije oz. je prisoten kot podsestavina sestavljene sestavine, ki ji jo je v končnem izdelku manj kot dva odstotka, npr. čokoladni obliv, ki vsebuje sledi oreščkov na rogljičku.
irma.hus@zurnal24.si