"V podporni skupini za odločne ženske Goričanka.si, ki deluje v sodelovanju z Društvom Notranja Pot, zaznavamo problematiko mobinga na delovnem mestu tudi v našem lokalnem okolju, predvsem med ženskami," je pojasnila vodja projekta Goričanka.si Vanja Nardin Ukmar.

Ker je poslanstvo njihove skupine odzivanje na potrebe lokalnega okolja in ker v skupini podpiramo solidarnost, mreženje, izobraževanje, druženje in spodbujamo kreativnost, so se odločili, da pripravijo niz posvetov na to temo. Prepričana je namreč, da je potrebno stalno informiranje in ozaveščanje o tem, da smo priča pojavu mobinga na delovnem mestu in kakšne so lahko posledice.

Pri tem jih je podprla tudi Mestna občina Nova Gorica. "Izvajamo vrsto dejavnosti in akcij v smislu preventive, hkrati podpiramo različne akcije, ki so usmerjene k preventivi. Tako sem se tudi sam odločil, da kot občina podpremo projekt Goričanka.si, ker govori o zelo aktualni temi, o kateri je včasih premalo govora," je ob predstavitvi projekta povedal župan MONG Matej Arčon.

"S temi posveti želimo med drugim spodbuditi, da se o mobingu več govori, tako med delodajalci kot tudi med zaposlenimi. Ter da se javnosti predstavi, kaj mobing sploh je in kakšne so njegove posledice," dodaja. 

Foto: A. Š. Nova Gorica - novinarska o mobingu

Kaj je mobing

Vanja je pojasnila, da je izraz mobing ali trpinčenje oziroma šikaniranje na delovnem mestu prvi opredelil švedski raziskovalec dr. Heinz Leymann: "Razumel ga je kot sovražno in neetično komunikacijo, najpogosteje usmerjeno proti enemu posamezniku, ki je zaradi mobinga potisnjen v položaj nemoči, kjer je brez zaščite in v katerem ostaja zaradi ponavljajočih se tovrstnih ravnanj."

Dodaja, da "mobbing" v angleškem jeziku izhaja iz glagola "to mob", kar pomeni "brez reda stiskati se, prerivati se, nakopičiti se, predvsem z namenom nekomu škodovati ali mu storiti krivico oziroma ga napasti." 

Vanja pravi, da je po Zakonu o delovnih razmerjih je trpinčenje na delovnem mestu prepovedano. Zakon mobing definira tako: "Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom."

Ob tem pa opozarja, da mobing ni vsako neželeno dejanje s strani druge osebe, niti ni diskriminacija: "Zato želimo širši javnosti predstaviti oblike mobinga, pojasnila in ugotovitve s strani odvetnikov, sindikatov ter varuhinje človekovih pravic. Pomembno pa je tudi, da se dotaknemo predvsem škodljivega vpliva na zdravje zaposlenega, ki je žrtev mobinga, na njegovo družino in širšo družbo."

Po Kazenskem zakoniku RS je dejanje mobinga sicer kaznivo dejanje: "Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let."

Če pa ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Zelo pogost pojav tudi v Sloveniji

Vanja je pojasnila, da je Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa spomladi 2008 na reprezentativnem vzorcu 1.366 polnoletnih prebivalcev Slovenije opravil prvo nacionalno raziskavo o trpinčenju na delovnem mestu. Po podatkih anketirancev jih je tedaj v zadnjih petih letih kar 19,4 odstotkov doživljalo mobing na delovnem mestu.

"V Sloveniji ne obstaja uradni podatek o tem, koliko je mobing na delovnem mestu dejansko prisoten. Nihče tega sistematično ne spremlja. Tarče trpinčenja na delovnem mestu so največkrat tiste osebe, od katerih se vršilci trpinčenja počutijo ogrožene, ker imajo določene sposobnosti, ki v njih vzbudijo ljubosumje, zavist in prezir," opisuje. 

Storilci so po njenih podatkih pretežno nadrejeni, žrtve pa podrejeni, tovrstnega mobinga je po raziskavah med 60 in 80 odstotki, pogosteje so izpostavljene ženske: "Po dejavnosti je največ mobinga v predelovalni industriji, finančnem posredništvu, zdravstvu in javni upravi."

Kam po pomoč v primeru mobinga?

"Priporočljivo je, da žrtev čimprej poišče strokovno pomoč, vendar se pogosto zgodi, da mora zaradi predolgih čakalnih vrst čakati dalj časa na prvo obravnavo v sistemu javnega zdravstva," pojasnjuje Vanja. V Novi Gorici je po trenutno razpoložljivih podatkih za obravnavo pri psihologu čakalna doba za stopnjo nujnosti redno 69 koledarskih dni, za stopnjo hitro pa 51 dni: "Tako se običajno pogovori o stiski začnejo v družini, s sodelavci, prijatelji ..."

Vanja dodaja, da je najpogostejši vzrok za trpinčenje zaposlenega neustrezno vodenje, predvsem pa nejasno razdeljene pristojnosti in odgovornosti: "Proučevanje in preprečevanje trpinčenja je zato pomembno, ker negativno vpliva na zmogljivost zaposlenih, organizacijsko uspešnost in učinkovitost. Žal se tej temi še ne posveča dovolj pozornosti, kar dokazuje tudi to, da imamo zelo malo organizacij s sprejetim pravilnikom o preprečevanju trpinčenja in sankcioniranju storilcev."

Za boljše razumevanje mobinga je zato skupina Goričanka.si organizirala sklop štirih posvetov na temo mobinga, ki se bo zgodil enkrat mesečno v veliki dvorani Mestne hiše Nova Gorica. 

Predavanja bodo:

 - 29. 3. 2018 ob 18. uri: VPLIV MOBINGA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA IN PSIHOFIZIČNO ZDRAVJE ZAPOSLENIH (mag. Katja Kodelja, spec. klin. psihologije (Center za mentalno zdravje, Zdravstveni dom Nova Gorica) Snežana Kragelj, univ. dipl. sociologinja, pedagoginja in andragoginja (Kragelj & Kragelj d.o.o.))

 - 5. 4. 2018 ob 18. uri PRAVNI VIDIK MOBINGA TER VLOGA ODVETNIKA IN SINDIKATA (Špela Pavšič, odvetnica v sodelovanjuz z žrtvijo mobinga Vojko Fon, sekretar sindikata ReO SKEI Posočje)

 - 17. 5. 2018 ob 18. uri TRPINČENJE NA DELOVNEM MESTU — GA PREPREČUJEMO ALI LE GASIMO POŽARE? (Tanja Urdih Lazar, predstavnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, zadolžena za promocijo zdravja in odnose z javnostmi)

 - 7. 6. 2018 ob 18. uri TUDI VARUHU LJUDJE POROČAJO O MOBINGU (Vlasta Nusdorfer, varuhinja človekovih pravic)

Prijave sprejemajo na goričanka.si@gmail.com ali www.eventbrite.com