"Le tako bodo ustrezno motivirani"

Foto: Anže Petkovšek Prvi šolski dan
Te specifične težave ima do deset odstotkov otrok.
Oglej si celoten članek

"Učenju branja in pisanja je namenjeno celotno osnovnošolsko obdobje. Ker pa sta branje in pisanje sredstvo, s pomočjo katerega se otroci učijo in pokažejo kaj so se naučili, so intenzivnemu učenju branja in pisanja namenjeni prvi trije razredi," nam je pojasnila  dr. Milena Košak Babuder s Pedagoške fakultete v Ljubljani in Društva Bravo za otroke, mladostnike in starše.

Večina otrok se po njenih navedbah nauči ustrezno tekočega branja in pisanja v dveh letih. Zato je ob koncu drugega leta opismenjevanja tudi čas, ko se sistematično preverja, kateri otroci zaostajajo za vrstniki in se jih že usmerja v bolj sistematične oblike pomoči za izboljševanje branja in pisanja.

Kdaj poiskati pomoč

"Že v predšolskem obdobju lahko opazimo pri otroku, ki ima kasneje težave pri učenju branja in pisanja težave, kot so: pogosto začne govoriti kasneje kot njegovi sovrstniki, težko si zapomni nove besede, v besedah zamenjuje zloge na primer namesto lokomotiva reče kolomotiva, za črke ne kaže interesa, ima težave s pozornostjo in pri osredotočenju, je motorično manj spreten, neroden, ima težave z ritmom, težko si zapomni pesmice, izštevanke in rime in ima dobre ter slabe dneve," je naštela. 

Kasneje v šoli v obdobju opismenjevanja pa morajo biti starši po njenih besedah pozorni, če kljub vsakodnevnemu vadenju in učenju napreduje zelo počasi oziroma počasneje pri učenju branja in pisanja od sošolcev, ne zna povezati črk v besedo, besede le črkuje, dela veliko napak pri branju in pisanju, si težko zapomni abecedo, poštevanko, dneve v tednu, mesece v letu.

Pozorni naj bodo tudi, če ima težave pri razumevanju prebranega, je pri pisanju pogosto neroden in počasen, slabo loči ter obvladuje časovne in prostorske pojme levo in desno, zgoraj ter spodaj, spredaj, zadaj in tako dalje.

"Otrok se zaradi opisanih težav izogiba branju in pisanju, saj kljub trudu in vadenju napreduje zelo počasi. Ko starši opazijo, da ni nobenega napredka, kljub večji količini in rednemu vadenju, je potrebno poiskati pomoč strokovnjaka specialnega in rehabilitacijskega pedagoga, ki bo svetoval oblike vaj in načine pomoč," svetuje dr. Milena Košak Babuder.

Tri do deset odstotkov otrok

O specifičnih učnih težavah govorimo, kadar kljub otrokovim normalnim intelektualnim sposobnostim, zdravim čutilom ter ustreznim pogojem za učenje, pri otroku opazimo večjo prizadetost na področju branja, pisanja, računanja ali na področju več omenjenih veščin hkrati, pa v publikaciji o učnih težavah opisuje mag. Bernarda Dobnik Renko, spec. klinične psihologije iz Zdravstvenega doma Ljubljana. 

Dodaja, da so specifične učne težave enako pogoste pri dečkih in pri deklicah, a jih pri deklicah zaradi večje prizadevnosti težje opazimo. "Nekateri otroci imajo težave pri branju in pisanju zaradi nižje inteligentnosti. Ti otroci imajo praviloma težave tudi pri drugih predmetih, zato pravimo, da imajo splošne učne težave," pojasnjuje.

Od tri do deset odstotkov otrok pa ima po njenih navedbah težave samo na področju branja in pisanja.

Te težave običajno po njenih izkušnjah vplivajo na slabšo uspešnost tudi pri drugih predmetih: "Pri blažje izraženih težavah je otrok v šoli manj uspešen, a še osvaja minimalne standarde znanja. Pri težje izraženih motnjah otrok kljub pomoči v šoli ne more ustrezno napredovati." Vzroki so po njenih besedah običajno biološki, zato dednost pomembno vpliva na nastanek motnje. Poleg dejavnikov v možganski strukturi so pomembne še alergije, levoročnost, avtoimuna obolenja, visoka ustvarjalnost in podobno.

To lahko naredijo starši in skrbniki

"Branje je veščina in vrednota. Niti pomislimo ne kako drugačno bi bilo naše življenje, če te veščine ne bi osvojili. Branje mladim in odraslim omogoča 'potovanje' skozi čas," pravi Slavica Mrkun iz Društva Tačke pomagačke, kjer pomagajo otrokom tudi pri branju. 

Pravi, da na tem 'potovanju' spoznavamo druge kulture in druge načine življenja, odstiramo tančico za tančico tudi v tiste svetove, ki jih ne bomo nikoli videli ali živeli: "Od tega ,kako dobri bralci smo, so odvisni šolski uspehi in s tem posledično tudi naši uspehi in življenje v odrasli dobi. Zato je zelo pomembno, da otrokom privzgojimo ljubezen do knjig že v njihovem rosnem otroštvu."

Če otrok spoznava knjigo, ko je še dojenček in nato skozi vse otroštvo, je po njenih izkušnjah velika verjetnost, da bo postala del njega za vse življenje: "Seveda nekateri otroci kažejo večji interes, druge skorajda knjige ne zanimajo. Zato moramo biti pri izbiri pazljivi, vsebine pa morajo biti take, ki pri otrocih zbudijo zanimanje in predvsem, da njihovo vsebino razumejo. Oboje je prav za slabše bralce izjemnega pomena".

Foto: Arhiv Tačke pomagačke Tačke pomagačke

Starši, ne počnite tega

Ugotavlja, da se otroci, ki imajo težave pri branju, svojih težav zavedajo in so pri glasnem branju pred sošolci ali v domačem okolju praviloma izpostavljeni kritiki in zasmehovanju. "Zato so ves čas v izjemni napetosti, večina celo v hudem krču, kar še dodatno prispeva k odporu do branja in k slabšemu branju. Vsi vemo, da radi delamo le tisto, v čemer smo dobri, pri stvareh, ki jih ne obvladamo, se počutimo napete in zaradi napetosti so praviloma rezultati slabši. To dejstvo je žal prav pri otrocih z bralnimi težavami pogosto spregledano," pravi Slavica Mrkun.

"Otroka se že ob prvih slabo prebranih besedah začne popravljati, ga opominjati in kritizirati. S tem se ga potisne v še večje nelagodje in strah," opisuje. Zato svetuje, da se ga pusti, da bere kot to zna in zmore in se mu da čas, da se med branjem sprosti: "Na napake pa ga opozarjamo blago in postopoma, najbolje tako, da mu ne damo vedeti, da je napako sploh storil. Poleg tega je potrebno poskrbeti, da je branje zabavno, morda igra in potem vse steče z manj odpora, branje pa postane zabava in ne nadloga."

Začetni bralci in tisti s težavami pri branju

"Za začetne bralce in tiste s težavami pri branju je branje spretnost, ki zahteva veliko mero osredotočenja in vzdrževanja pozornosti. Zato začetni bralci ter še zlasti otroci s težavami pri branju doživljajo branje največkrat kot naporno, zahtevno in neprijetno dejavnost," pojasnjuje dr. Milena Košak Babuder.

Ker se branju izogibajo in upirajo, morajo biti starši precej iznajdljivi, da jih motivirajo za branje in najdejo dejavnosti, ki so za njih dovolj zanimive, da ob njih vadijo branje.

Domače okolje je po njenih besedah pomemben dejavnik, ki pomaga otrokom, da se naučijo brati: "Da otrok usvoji pozitivne bralne navade, je do določene mere odvisno tudi od njegovih domačih izkušenj. Prav gotovo je pri tem pomembno, da starši zagotovijo vzdušje, ki bo spodbudilo bralne navade pri njihovih otrocih." 

Na primer, da berejo svojemu otroku, saj mu s tem pomagajo razvijati pozitiven odnos do knjig in tudi do branja. Mu pomagajo razvijati njegovo besedišče tako, da vsako novo besedo uporabijo v različnih novih situacijah in kontekstih, da bo razumel njen pomen. Mu pomagajo pri zavedanju glasov z različnimi igrami, da gojijo kulturo branja v domu, z dosegljivimi knjigami, revijami, časopisi in ne le pospravljeni na policah in predalih. Naj vas otroci vidijo brati in če bodo starši uživali pri branju, bodo najverjetneje uživali tudi oni.

Po njenih izkušnjah je pomembno, da otrok vadi branje in pisanje redno, vsak dan: "Pozorni smo, da ne pretiravamo s količino nalog in njihovim trajanjem in pa spodbujamo otroka, da sodeluje pri izboru vaj tudi sam. Dovolimo jim na primer, da si sami izberejo vsebino in količino, ki jo bodo brali. Le tako bodo ustrezno motivirani za vsakodnevne vaje."

Nasveti za starše

Dr. Milena Košak Babuder je z nami delila spodnje konkretne nasvete za starše in skrbnike otrok ... Otroku namreč lahko olajšate branje tudi, če izbirate knjige, ki so napisane na način, ki je prijazen za otroke s težavami pri branju. Pri tem smo pozorni:

  • Na črke, ki naj bodo nekoliko večje (med 12pt ali 14pt do 18pt) s čitljivim izgledom (Arial, Comic Sans, Verdana, na pastelno obarvanem papirju brez leska.
  • Vrstice naj imajo največ 60 do 70 znakov. Vrsticam, ki so predolge ali prekratke oči sledijo z naporom.
  • Med odstavki so priporočljivi presledki, s katerimi je besedilo ločeno in daje občutek zračnosti.
  • Slikanice in knjige z zgoščeno napisanimi besedili niso primerne. Lažje berljive so slikanice in knjige, v katerih so vrstice poravnane le na levem robu. Ob obojestranski poravnavi besedila so presledki med besedami v vrsticah neenakomerni, kar otežuje branje.
  • Prav tako je priporočljiv širši, od ena in pol do dvojni razmak med vrsticami, ki omogoča otroku lažje sledenje s prstom in zanesljivejše prehajanje iz ene vrstice v drugo. Otroci zaradi težav z orientacijo pogosto preskočijo vrstico v strnjenem besedilu.
  • Knjige naj bodo po vsebini dinamične, razgibane, v njih naj prevladuje dvogovor. Takšen način zapisa omogoča otroku s težavami pri branju, da se lažje vživi v dogajanje predstavljeno v knjigi. Ob dolgih in zapletenih stavkih se otrok slabše orientira in jih težje razume. Prav tako težje sledi besedilu, ki vsebuje veliko opisov in razmišljanj. Zato naj bodo stavki kratki in enostavni. Priporočeno je, da so krajši – do 15 besed, da otrok zmore ohraniti v mislih pomen stavka od njegovega začetka pa do konca. Če so predolgi, ob koncu ne ve več, kaj je prebral na začetku povedi.
  • Dober kontrast med ozadjem in črkami (priporočljiv je okrepljen temno zelen tisk na rumenem, krem, svetlo zelenem ali sivo belem papirju). Otroci z vizualnimi težavami in tisti z bralnimi težavami, kot je disleksija imajo ob običajnem tisku (črn tisk na belem papirju) pogosto občutek, kot da se besedilo premika ter da postajajo vrstice zamegljene. Otroku svetujemo, da uporablja bralna ravnilca ali barvne plastične prosojnice, ki se namestijo čez besedilo. Z barvnimi prosojnicami se zmehča učinke običajno natisnjenega besedila, ki so lahko za otroka zelo izčrpavajoči.
  • Izbiramo slikanice, ki imajo besedilo le na eni strani, ločeno od ilustracije, oziroma je besedilo pod ilustracijo. Otroci težko berejo besedilo, ki je razdrobljeno po celi strani papirja in besedilo, ki leži na ilustraciji.
  • Prav tako so ustreznejše slikanice in knjige, v katerih besedilo ne leži na grafičnem ozadju oz. ilustraciji.
  • Ilustracije naj bodo v kontrastnih barvah, s čim manj izraženimi detajli.
  • Zelo pomembna je tudi izbira bralnega gradiva pri otrocih, pri katerih se jezikovni razvoj in zaznavanje razvijata počasneje ter pri tistih z učnimi težavami pri branju. Zapletene besede in svojske besedne fraze prispevajo le k večji otrokovi zmedenosti. Zato izbiramo jezikovno preprostejše vsebine.

Pomembna je tudi igra

Z nami je delila tudi nekaj koristnih nasvetov za starše ter predlogov za vaje in igrice, ki pomagajo otrokom, da lažje berejo, pišejo in računajo:

  • Če starši posedimo ob otroku in mu beremo, bo otrok občutek ugodja povezal tudi s knjigo. Kljub temu da je otrok že šolar, si tega želi in mu to koristi.
  • Na začetku naj otok bere slikanice, ki imajo veliko slik, malo besed, velike črke in debele liste.
  • Otroku pomagajmo razumeti vsebino. Ne silimo ga v obnavljanje.
  • Beležimo, kolikokrat otrok bere in ga pohvalimo, ko se sam spomni na branje.
  • Pri branju in pisanju nalog sedimo ob otroku. Za otroka je pomembno, da si vzamemo čas samo zanj.
  • Štetje in računanje naj vadi ob preštevanju konkretnega materiala (fižolčkov, kock, paličic) ali prstov, ne silimo ga v računanje na pamet.
  • Štetje utrjujmo z različnimi igricami (Človek ne jezi se, Monopoli za najmlajše itd.).
  • Otrok s specifičnimi učnimi težavami mora vložiti v šolsko delo več truda kot otroci, ki teh težav nimajo, zato je pri pouku pogosto bolj utrujen. Za učenje in vaje izberimo čas, ko bo otrok spočit in zbran.
  • Med učenjem naj ima otrok krajše premore, ki mu pomagajo da lažje zbrano nadaljuje.

Obenem pravi, da so koristne tudi vaje in igre za določanje pojmov kot so spredaj, zadaj, blizu, daleč, okroglo, ravno, levo, desno, pod, nad. Na otrok torej dvigne na primer levo nogo, naj skrije radirko pod mizo, naj da svinčnik v škatlo, naj se prime za desno uho in tako dalje. 

Priporoča tudi besedne igre za prepoznavanje prvega in zadnjega glasu v besedi, za prepoznavanje besed iz naštetih črk in naštevanje črk, iz katerih so sestavljene besede:

  • povej, kateri je prvi glas v besedi (U – URA);
  • povej zadnji glas v besedi ter začni z njim novo besedo;
  • katera beseda se skriva za črkami M-I-Z-A;
  • iz katerih črk je sestavljena beseda HIŠA (H-I-Š-A).
  • vaje za utrjevanje oblike črk in številk z različnimi materiali:
  • oblikuj črko s plastelinom, glino ali testom,
  • izreži črko iz papirja, kartona ali pene,
  • nariši črke v pesek, mivko ali moko s prstom in s palico.
  • vaje za sproščanje in razgibavanje prstov in roke:
  • odbijajo balone,
  • nariši krog, kvadrat s prstnimi barvami in nato z voščenkami.

Bravo tudi za delavnice in predavanja

Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami je bilo ustanovljeno za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. Od leta 2002, ko je bilo ustanovljeno, pomembno prispeva k razvoju kompetentnosti in opolnomočenja strokovnih delavcev in staršev za učinkovito pomoč in podporo ter oblikovanje spodbudnega okolja za otroke in mladostnike s specifičnimi učnimi težavami, kar pa je koristno tudi za otroke in mladostnike brez omenjenih težav.

V slovenski šolski prostor vnaša nova spoznanja s področja odkrivanja, diagnostičnega ocenjevanja, obravnave otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami, usposablja strokovne delavce in starše za učinkovitejše odkrivanje, diagnostično ocenjevanje in obravnavo otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami, razvija timsko soustvarjanje v sodelovanju s starši, ozavešča slovensko laično in strokovno javnost o značilnostih in posebnih potrebah otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami ter sodeluje v projektih z različnimi organizacijami pri iskanju rešitev za kakovostnejše življenje oseb s specifičnimi učnimi težavami.

Glavni namen Društva Bravo je pomagati otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami s tem, da nudi podporo in pomoč staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem, da laže ustvarjajo optimalne pogoje za izobraževanje otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami; organizira in spodbuja dejavnosti, ki omogočajo optimalni intelektualni, emocionalni in socialni razvoj otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami. Nanje se lahko po nasvet obrnejo starši, učitelji in drugi strokovni delavci.

Učinkovitejše delovanje Društva Bravo po celotni Sloveniji omogočajo podružnice: Bravo Štajerska, Bravo Obala in Kras, Bravo Pomurje, Bravo Prlekija, Bravo Dolenjska, Bravo Koroška, Bravo Goriška, Bravo SAŠA (Savinjsko-Šaleška dolina) in Bravo Gorenjska. V podružnicah Društva Bravo člani organizirajo aktualna predavanja in delavnice za starše in strokovne delavce.

Društvo Bravo poleg številnih (okoli 200) krajših predavanj in delavnic za otroke in mladostnike ter starše v Ljubljani in podružnicah po Sloveniji organizira še seminarje in konference z domačimi in tujimi predavatelji.

Tačke pomagačke z uspešnim programom

V Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psa Tačke pomagačke imajo terapevtske pare (vodnik in pes), ki izvajajo program R.E.A.D. (Reading Education Assistance Dogs), ki je eden izmed šestih terapevtskih programov.

Program R.E.A.D. so leta 1999 razvili člani ameriškega društva terapevtskih psov Intermountain Therapy Animals (ITA). Program se je kot ena izmed učinkovitih metod hitro širil tudi v druge razvite dežele. Trenutno ga izvajajo v 76 državah po svetu. Pred dobrimi sedmimi leti se je organizaciji ITA pridružilo tudi Društvo Tačke pomagačke. Vodnik terapevtskega psa mora za program R.E.A.D. opraviti ustrezno strokovno usposabljanje in izpit, na osnovi tega pa mu organizacija ITA dodeli licenco. S programom R.E.A.D. - Beremo s tačkami so začeli orati ledino najprej v knjižnicah. Ker se je glas o učinkovitosti programa in o motivacijskem vplivu na mlade bralce hitro širil, so se zanj začele zanimati predvsem še osnovne šole. Prav v slednjih se je izvajanje programa v zadnjih štirih letih močno povečalo. Trenutno ga izvajajo v že okoli 30 šolah in v 15 knjižnicah po vsej Sloveniji.

Foto: Arhiv Tačke pomagačke Tačke pomagačke

"V društvu imamo omejeno število terapevtskih parov z omenjeno licenco. To pa je razlog, da ne moremo zadostiti vsem povpraševanjem in željam oziroma programa ne moremo izvajati pogosteje, s čimer bi predvsem v knjižnicah skrajšali čakalne vrste otrok. Vsako leto za program usposabljamo tudi nove pare, vendar je glede na vsesplošen interes vedno znova le-teh premalo. Trenutno program opravlja 38 licenciranih terapevtskih parov, v pozni jeseni pa predvidevamo, da bo uspešno opravilo izpit in s tem pridobilo licenco še med 8 do 10 terapevtskih parov," pravi Slavica Mrkun.

Program R.E.A.D. – Beremo s tačkami je posebna oblika dela z otroki, lahko pa tudi z odraslimi (različne oblike možganskih poškodb, demenca …), ki je namenjena predvsem osebam, ki imajo težave pri branju. Bistvo tega programa je, da otrok ali odrasla oseba bere psu, ki ga potrpežljivo posluša, ga prijazno gleda tudi, če bralec dela napake, ga ne priganja k branju, temveč lahko bralec bere v svojem lastnem ritmu, otrok se ob psu počuti varnega, saj ne vzbuja strahu ob morebitnih napakah kot vrstniki, ob božanju kužka se otrok sprosti in umiri in pozabi na svoje lastne omejitve, branje kužku je vznemirljivo in je posebno doživetje. Bolj, ko je branje zabavno in sproščujoče, večje je otrokovo zanimanje in posledično s tem narašča tudi motivacija za branje.

Otroci se ob psu sprostijo

"Pri otrocih, ki berejo psu, je pogosto opazen napredek na mnogih področjih. Postanejo boljši bralci, pozabijo na svoje omejitve pri branju, prebrano besedilo lažje razumejo in se o njem pogovarjajo. Ker se sprostijo, so samozavestnejši, imajo manj težav z branjem pred vrstniki. Postanejo tudi socialno spretnejši, manj ranljivi, hitreje se vključujejo v druge dejavnosti," ugotavlja Slavica Mrkun. 

Dodaja, da otroci ob branju primernih besedil razvijajo vživljanje: "Poleg naštetega izboljšajo govorne in komunikacijske sposobnosti, razvijajo delovne in učne navade, izboljšujejo si pozornost in koncentracijo ter sposobnost razumevanja in pomnjenja. Zaradi prijetne izkušnje branja kužku z veseljem posegajo po novih knjigah."

To je po njenih besedah le nekaj dejstev, ki jih opažajo pedagogi in njihovi licencirani vodniki terapevtskih psov pri otrocih, ki so v šolah vključeni v program R.E.A.D. – Beremo s tačkami. Vodniki in tudi pedagogi so namreč vedno znova prijetno presenečeni nad učinkovitostjo programa in nad konkretnimi rezultati, ki jih dosegajo.

Spominja se otroka prve triade, ki je bil v začetku šolskega leta med zelo slabimi bralci, ob konferenci pa je prejel že javno pohvalo za napredek v branju ali otrok ni bil pripravljen ničesar glasno povedati pred razredom. ob koncu šolskega leta pa je nastopal celo na šolskih proslavah ali otroka niso uspeli niti starši niti pedagogi motivirati k branju: "Zgolj možnost, da bo bral v knjižnici kužku pa ga je spodbudila k vsakodnevnemu branju, kajti kužku je treba lepo brati, je dejal."

anja.scuka@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.