V slovenskem zdravstvu znova vre – tokrat zaradi sprememb v sistemu plačevanja, ki so močno razburile tako ambulantne zdravnike kot tudi največje bolnišnice. 1. februarja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) uvedel nov način financiranja osnovnega zdravstva, po katerem številne obravnave pacientov – zlasti krajši telefonski posveti ali urejanje napotnic in receptov – niso več dodatno plačane. Namesto plačila za vsako storitev posebej so zdravniki vključeni v sistem pavšalnega plačila, t. i. glavarine. To v očeh zdravnikov pomeni več dela, a enako plačilo. Zato mariborski zdravniki grozijo celo s kolektivno odpovedjo.
Nov način financiranja
Sistem glavarine temelji na fiksnem pavšalu, ne glede na to, koliko obravnav zdravnik v resnici opravi. "Plačila številnih nadur iz naslova nadomeščanja niso upoštevana v kalkulaciji plačila s strani ZZZS, zato zavod za opravljeno dodatno delo zaposlenih ne prejme dodatnega plačila, ki bi omogočilo ustrezno nagrajevanje," pojasnjuje predstojnica OE Splošnega zdravstvenega varstva (SZV) Zdravstvenega doma Maribor dr. Maja Arzenšek.
Glavarino so na ZZZS uvedli zaradi poenostavitve obračunavanja storitev (administrativne razbremenitve zdravstvenih delavcev), spodbujanja timskega dela in večje preglednosti med izvajalci, trdijo: "S tem je ZZZS omogočil izvajalcem večjo predvidljivost financiranja, hkrati pa utemeljil pričakovanje, da se večina rutinskih – krajših – komunikacij s pacienti, opravi v okviru obstoječih sredstev."
Po navedbah ZZZS je sicer plačilo v pavšalu višje kot prej: "Cena glavarine se je v primerjavi s ceno iz starega modela povečala za 2,2 krat." A kratki obiski in krajši posveti na daljavo niso več nikjer ovrednoteni, čeprav jih je treba opraviti. V glavarino so tako vštete tudi storitve na daljavo, kot so telefonski ali video posveti, kar koristi vedno več pacientov. ZZZS je namreč zdravnike po Sloveniji obtožil pretiranega obračunavanja teh posvetov.
Torej, ne glede na število opravljenih kratkih obiskov in posvetov na daljavo, plačilo ostaja enako. "Sredstva za njihovo izvajanje se zagotovijo z višjo ceno glavarine," to opravičujejo na ZZZS.
Zdravniki naj bi zlorabljali nov način financiranja
Izvajalci pa lahko sicer ZZZS še vedno zaračunavajo storitev, ki je zavedena s šifro K0053 in je namenjena plačilu daljše telefonske ali video obravnave pacienta, ki po vsebini predstavlja prvi kurativni pregled in lahko v določenih primerih nadomesti fizični obisk v ambulanti. "V tem kontekstu storitev K0053 pomeni izjemo, ki jo je treba jasno opredeliti in količinsko omejiti – ne zaradi zmanjševanja dostopnosti, temveč zaradi zagotavljanja pravičnih pravil za vse izvajalce in varovanja vzdržnosti sistema," pojasnjujejo na ZZZS.
Na ZZZS zdaj sumijo, da nekateri izvajalci morda zlorabljajo možnost zaračunavanja daljših posvetov na daljavo (storitev K0053), da bi nadomestili izpad prihodka zaradi ukinitve plačila krajših posvetov (K0001, K0051, K0052), ki so zdaj vključeni v pavšal (glavarino). Zato zdaj preverjajo "utemeljenost obračuna teh storitev": "Obstaja nevarnost, da izvajalci uporabljajo storitev daljšega posveta na daljavo tudi za obračun dela, ki je po novem plačan v okviru glavarine (npr. krajši posvet)."
ZZZS: "Storitev se je v zelo kratkem času povečala za več kot štirikrat"
ZZZS v okviru novega sistema aktivno spremlja izvajanje programov in odstopanja od povprečij. Na ZZZS pojasnjujejo, da so po uvedbi novega sistema opazili skrb vzbujajoč porast t. i. daljših posvetov na daljavo – to je edina storitev na daljavo (šifra K0053), ki jo izvajalci še vedno lahko zaračunajo posebej: "Analiza obračunanih daljših posvetov na daljavo v prvih mesecih je pokazala izrazit trend rasti. V februarju in marcu 2025 je bilo obračunanih štirikrat več storitev kot v istem obdobju leta 2024. Pri analizi uporabe storitve smo opazili velike razlike med ambulantami. 61 odstotkov izvajalcev je letos v opazovanem obdobju izvedlo za več kot 100 odstotkov več teh storitev kot lani v istem obdobju, 21 odstotkov izvajalcev pa je izvedlo več kot 1000 odstotkov več teh storitev kot lani, 13 izvajalcev pa celo več kot 10 tisoč odstotkov več kot lani. Delež teh posvetov dosega 24 odsotkov vseh prvih kurativnih pregledov, kar po mnenju ZZZS močno presega pričakovano strokovno utemeljeno uporabo – tudi v primerjavi z leti 2023 in 2024, ko je bil delež na ravni 10 odstotkov. Hkrati se je povečalo tudi število fizičnih obiskov, kar pomeni, da posveti na daljavo niso nadomestili osebne obravnave."
Posebej izpostavljajo ZD Maribor, kjer je bil porast najizrazitejši: "ZD Maribor je samo februarja in marca 2025 izvedel 8,9-krat več daljših posvetov na daljavo kot enako obdobje lanskega leta (porast od 1851 posvetov na 16.385 posvetov)."
"Glede na znaten porast storitev daljših posvetov na daljavo je ZZZS z dopisom pozval vse izvajalce, naj preverijo utemeljenost obračuna teh storitev. Obstaja navarnost, da izvajalci uporabljajo storitev daljšega posveta na daljavo tudi za obračun dela, ki je po novem plačan v okviru glavarine (npr. krajši posvet)," za naš portal pojasnjujejo, da zato zdaj izvajajo nadzor, s katerim želijo preveriti, ali je bila uporaba storitve K0053 strokovno upravičena ali pa gre za poskuse kompenzacije izgubljenih prihodkov zaradi spremembe modela. "Če se neka storitev, ki je bila zasnovana kot dopolnilna, v zelo kratkem času poveča za več kot štirikrat, to zahteva odziv."
"Takšna dinamika bistveno vpliva na skupne stroške osnovnega zdravstva," po oceni ZZZS je finančna posledica takšne rasti do 16 milijonov evrov dodatnih izdatkov do konca letošnjega leta, kar bistveno presega načrtovana sredstva za osnovno zdravstveno varstvo in lahko ogrozi izvajanje drugih zdravstvenih programov.
Skrbi glede povečanega nadzora nad obračuni ZZZS sicer pomirja z zagotovilom, da uvedba novega sistema ni privedla do intenzivnejšega nadziranja izvajalcev. "Zaradi obračunov daljših pregledov na daljavo pa ZZZS ni izvedel ali napovedal več nadzorov kot običajno," pojasnjujejo in dodajajo, da gre zgolj za redno spremljanje izvajanja programa ter preverjanje skladnosti z veljavnimi pravili.
"ZZZS bo tudi v prihodnje redno spremljal izvajanje modela, presojal upravičenost obsega posameznih storitev in v sodelovanju z deležniki predlagal rešitve, ki bodo krepitev dostopnosti povezale z vzdržnostjo financiranja. Namen ZZZS je zagotoviti, da digitalne storitve dopolnjujejo fizično obravnavo – ne pa, da postanejo neupravičeno finančno breme za sistem," še dodajajo.
Mariborski zdravniki grozijo s kolektivno odpovedjo
Pred dnevi je v javnosti zaokrožilo pismo skupine zdravnikov zdravstvenih domov v Mariboru, v katerem ZZZS obtožujejo pritiskov, retroaktivnega revidiranja dokumentacije in zniževanja vrednosti opravljenega dela. Prepričani so, da ZZZS išče napake za nazaj zato, da bi vračali že izplačan denar in da bi moral zdravstveni dom nato razliko vzeti zdravnikom, ki so te storitve opravili.
Po njihovih navedbah opravijo več dela kot kadarkoli prej – pogosto nadomeščajo sodelavce, vodijo več ambulant hkrati, obravnavajo več bolnikov – a zanj po novem sistemu zdaj ne prejmejo dodatnega plačila. Še bolj pa jih jezi, da ZZZS zdaj celo preverja, ali so njihove storitve prevečkrat zaračunane. To se jim zdi zelo problematično: pojasnjujejo, da ZZZS šele mesece po opravljeni storitvi ugotavlja, da ta glede na zdajšnja pravila ne bi smela biti plačana in od zdravstvenega doma zahteva vračilo že izplačanega denarja, čeprav je bila storitev takrat izvedena v skladu s takrat veljavnimi navodili.
Breme naknadnega poračuna bo moral nositi zdravstveni dom, a mariborske zdravnike je strah, da bi razliko lahko prenesel nanje – torej na zdravnike, ki so storitev opravili in zanjo že prejeli plačilo. Po njihovem mnenju gre za krivico, ki je ne morejo več sprejemati.
Mariborski zdravniki pravijo, da bodo – če se to ne spremeni – mnogi dali kolektivno odpoved. To bi bil resen udarec za družinsko medicino v Mariboru, kjer že zdaj številni prebivalci nimajo osebnega zdravnika.
Vodstvo ZD Adolfa Drolca: "Tako se ne da delati"
Predstojnica OE Splošnega zdravstvenega varstva (SZV) Zdravstvenega doma Maribor v odzivu za Žurnal24 pojasnjuje, da o pismu mariborskih zdravnikov uradno ni bila obveščena, prav tako ne o kakršni koli napovedi kolektivne odpovedi. Priznava pa, da so pritiski resnični. Arzenšek opozarja, da nov model financiranja ne upošteva realnih obremenitev: "Neupoštevanje vseh obremenitev v ambulantah družinske medicine in pediatrije je neustrezno."
"Zavedamo se, da so dodatni dopisi in pritiski s strani ZZZS povzročili nemalo slabe volje in razočaranja naših zaposlenih, še posebej v času dopustov, ko večina timov opravlja delo za dve ali več ambulant. Ob že dosedanjih obremenitvah v ambulantah, še posebej v času koriščenja letnih dopustov, ko vsaka ambulanta pokriva vsaj eno ali celo dve dodatni ambulanti, so vsa dodatna administrativna dela – kot je pregledovanje zapisov za nazaj in podobno – samo dodatno delo, ki ga je treba opraviti ob že obstoječih obveznostih," razlaga, da zdravniki v ambulantah družinske medicine pogosto delajo bistveno več, kot je formalno predvideno.
Pojasnjuje, da se njihov vsakdan močno razlikuje od specialističnih ambulant, ki lahko občasno – recimo v času dopustov – zaprejo vrata ali prestavijo preglede. Družinski zdravniki tega luksuza nimajo – njihove ambulante morajo biti odprte vsak dan, saj bi bolniki brez njih ostali povsem brez pomoči.
Zdajšnji sistem pavšalnega plačevanja je po mnenju vodstva zdravstvenega doma še posebej problematičen v primerih, ko posamezni timi ali enote opravijo bistveno več dela, kot se pričakuje. Dober primer je Enota za hitre preglede v okviru Urgentnega centra Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, kjer zdravniki in medicinske sestre pogosto presegajo tudi 200 odstotkov pričakovane realizacije.
A tudi tu, opozarja Arzenšek, ZZZS presežka ne priznava in ga posledično tudi ne financira. "Posledično zdravstveni dom nima ustrezne podlage za dodatna plačila zaposlenih za skoraj nečloveške obremenitve," pojasnjuje. Poleg rednega dela v ambulantah družinske medicine številni zdravniki delajo tudi v dežurnih ambulantah, kar dodatno povečuje njihovo delovno breme.
"V vsakem primeru je plansko planiranje in obračunavanje storitev v pavšalu problematično, saj ne moremo zagotavljati ustreznega plačila tistim delom in timom, ki delajo bistveno več. Na področju družinske medicine to praktično velja za vse naše time," opozarja Arzenšek.
Po njenih besedah si želijo, da bi lahko najbolj obremenjene in prizadevne zdravnike tudi ustrezno nagradili. Ne zato, ker bi si želeli bonitet za vsak dodaten korak, temveč zato, ker brez tega preprosto ne morejo ohranjati motivacije in kakovosti oskrbe bolnikov. "Z mislijo na naše bolnike, ki si zaslužijo ustrezno in kvalitetno obravnavo, si želimo, da bi lahko tiste zaposlene, ki delajo več in delajo dobro, tudi ustrezneje nagradili in jih s tem na nek način motivirali, da s takim načinom dela nadaljujejo. Za to pa v osnovi potrebujemo ustrezno ovrednotene storitve in opravljeno delo," sklene.
vsi ki pljuvajo po javnem zdravstvu, svoje najtezje diagnoze zdravijo v javnem zdravstvu. zasebniki jih ne izvajajo, ker ni dobicka. …
hehe ker jih je zzzs dobil z snalizo rudarjenja podatkov bodo odsli. pocasi bo treba placilo specislizacije s strani drzave …
Bogi dohtarji, najbolj ranljiva skupina v sloveniji.