Znanost je temelj sodobnega zdravstva, je v poslanici ob svetovnem dnevu zdravja poudarila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Napredek v diagnostiki, razvoju zdravil, cepljenju in uporabi novih tehnologij pomembno izboljšuje izide zdravljenja ter kakovost življenja, ključno vlogo pa ima tudi preventiva, je poudarila.

Sodobno zdravstvo obsega širok spekter področij - od medicine, farmacije in biomedicinskih raziskav do javnega zdravja, podatkovnih in okoljskih znanosti. Prav povezovanje teh znanj omogoča boljše razumevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, učinkovito zdravljenje in tudi preprečevanje. Hkrati razvoj personalizirane medicine omogoča zdravljenje, ki je vse bolj prilagojeno posamezniku, je zapisala Prevolnik Rupel.

Foto: Žurnal24 Sodobna medicina poleg mikrokirurške odstranitve ponuja še druge možnosti zdravl Možnosti sodobne medicine so danes res izjemne, razvoj v zdravstvu pa pogosto presega splošno gospodarsko rast. To pomeni, da se soočamo tudi z omejitvami virov in odgovornostjo, kako jih uporabiti na najbolj učinkovit način. Pomembno je namreč, da odločitve v zdravstvu temeljijo na dokazih in prinašajo največjo možno korist za zdravje ljudi," je prepričana. V zdravstvenem sistemu je treba zato slediti načelom na vrednosti temelječega zdravstva, je navedla.

Prevolnik Rupel je v poslanici opomnila, da ima največji vpliv na zdravje prebivalstva prav preventiva. Iz znanstvenih spoznanj namreč izhaja, da zdrav življenjski slog dolgoročno največ prispeva h kakovostnemu življenju. Gibanje, uravnotežena prehrana, kakovost zraka in vode ter podnebne spremembe neposredno vplivajo na zdravje.

"Znanost v zdravstvu je poleg novih načinov zdravljenja torej tudi razumevanje, kako ustvarjati pogoje, v katerih lahko čim več ljudi živi zdravo in kakovostno življenje. Gre za iskanje ravnovesja med napredkom medicine in skrbjo za zdravje celotne skupnosti," je prepričana.

Za razvoj ukrepov, ki sledijo potrebam ljudi in prispevajo k dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema, je po navedbah Prevolnik Rupel ključno sodelovanje med zdravstveno stroko, raziskovalci in odločevalci. Izkušnje hkrati opozarjajo, da ima lahko neupoštevanje znanstvenih dejstev resne posledice. Širjenje nepreverjenih informacij spodkopava zaupanje v stroko ter vodi v odločitve, ki lahko ogrozijo zdravje posameznika in skupnosti. "Zato je pomembno, da kot družba krepimo razumevanje znanosti, spodbujamo kritično razmišljanje ter podpiramo odgovorno komuniciranje," je zapisala v poslanici.

Danes je priložnost, da poudarimo ...

"Svetovni dan zdravja je priložnost, da znova poudarimo pomen solidarnosti, odgovornosti in zaupanja. Skupaj lahko ustvarimo družbo, ki zna prisluhniti znanosti ter sprejemati odločitve, utemeljene na njenih spoznanjih. Le tako bomo lahko zagotovili zdravje za vse, danes in jutri," verjame ministrica.

Svetovni dan zdravja, ki ga zaznamujemo vsako leto 7. aprila, je leta 1950 ustanovila Svetovna zdravstvena organizacija. Namenjen je ozaveščanju o pomenu zdravja na svetovni ravni. Na ta dan se osvetljujejo različna zdravstvena vprašanja ter poudarja nujnost splošnega zdravstvenega varstva in spodbujanja zdravega načina življenja po vsem svetu.

Pomen zdravstvene pismenosti

Letošnji svetovni dan zdravja poteka pod geslom Skupaj za zdravje. Na strani znanosti. Sporočilo poudarja, da lahko človeštvo le s skupnim delovanjem in zaupanjem v znanost učinkovito varuje tako zdravje posameznika kot skupnosti, so zapisali na NIJZ. Ob tem so izpostavili pomen zdravstvene pismenosti.

Poudarili so, da zdravje ni samoumevno, ampak je zanj treba skrbeti z odgovornimi odločitvami, znanjem in medsebojno podporo. Zdravje posameznika je namreč tesno povezano z okoljem, v katerem živi - od dostopa do zanesljivih informacij in zdravstvenih storitev, do skupnosti, v kateri odrašča, dela, preživlja svoj vsakdan in se stara, so na svoji spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Foto: Profimedia WHO

Letos ob dnevu Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pri skrbi za zdravje potrebno zaupati znanosti. "V času, ko nas vsakodnevno spremlja množica različnih informacij, tudi takšnih, ki niso preverjene ali so celo zavajajoče, postaja znanost ključni kompas pri sprejemanju odločitev o zdravju. Zaupati znanosti pomeni opirati se na zanesljive dokaze, strokovno znanje in raziskave, ki temeljijo na preverljivih podatkih. Prav znanstveni dokazi omogočajo razvoj učinkovitih načinov preprečevanja bolezni, varnih in uspešnih načinov zdravljenja ter oblikovanje zdravstvenih politik," so zapisali na NIJZ.

Prepričani so, da znanost sama po sebi ni dovolj. Pomembno je tudi, da so informacije o zdravju razumljive, dostopne in uporabne za vsakogar, tu pa ima ključno vlogo zdravstvena pismenost. Gre za sposobnost ljudi, da najdejo, razumejo, presodijo in uporabijo informacije o zdravju ter na tej podlagi sprejemajo ustrezne odločitve za ohranjanje ali izboljšanje zdravja v vseh življenjskih obdobjih.

Višja stopnja zdravstvene pismenosti prispeva k pravilnemu jemanju zdravil, lažjemu prepoznavanju opozorilnih znakov bolezni, sprejemanju informiranih odločitev, uspešnejši komunikaciji z zdravstvenimi strokovnjaki ter boljši samooskrbi bolezni. Zdravstvena pismenost omogoča tudi kritično presojanje informacij in lažje prepoznavanje zanesljivih virov, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, so navedli.

Lani izdali 21,3 milijona receptov

Cilj zdravljenja z zdravili ni nadomestiti zdrav življenjski slog, so medtem poudarili v Lekarniški zbornici Slovenije. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2024 izdanih skoraj 21,3 milijonov receptov. Vsak prebivalec Slovenije je tako v povprečju prejel deset receptov s predpisanimi zdravili. V lekarniški zbornici ob tem opozarjajo še na pomen odgovornega ravnanja z zdravili.

dezurni@styria-media.si