Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki kažejo, da so se čakalne dobe začele krajšati, so bili napačni. "Podatkom o čakalnih dobah ni za verjeti," je potrdil minister za zdravje Aleš Šabeder.

Šabedru so se podatki zdeli preveč optimistični

Ministrstvo za zdravje je od NIJZ zahtevalo, da podatke preveri, ker so se jim zdeli preveč optimistični. 17. maja so dobili prvi dopis, ki je to potrjeval, nato pa še dva. Ugotovili so, da je umanjkalo 20 tisoč pacientov, ki čakajo in da so se čakalne dobe v bistvu za pet odstotkov podaljšale. 

Trikrat menjali metodologijo zbiranja podatkov

Šabeder je povedal tudi, da je ministrstvo od izvajalcev dobili opozorilo, da NIJZ prepogosto spreminja metodologijo zbiranja podatkov o čakalnih dobah, kar pa vnaša zmedo. Po njegovih besedah zaenkrat še nimajo odgovora NIJZ, zakaj je bilo to potrebno. "Zadevi bomo prišli do dna in ugotovili, kdo je kriv za napake," je zagotovil in spomnil, da se problem beleženja čakalnih dob vleče že daljše obdobje.

"Imamo zmešnjavo"

"Pripravili smo sredstva za skrajševanje čakalnih dob, vendar bi bila njihova poraba v času, ko nimamo točnih podatkov, skrajno neodgovorna. Zaradi nezanesljivih podatkov tudi ni možna primerjava s preteklimi obdobji. Očitno imamo zmešnjavo, ki jo bomo morali v zelo kratkem času urediti," je dodal Šabeder in napovedal izvedbo revizije, ki naj bi tudi pokazala, kdo je za to odgovoren.

NIJZ: Gre za podatke izvajalcev

"Za pripravo točnih podatkov so odgovorni izvajalci zdravstvenih storitev, ki preko svojih informacijskih hiš posredujejo podatke v sistem,"  so se včeraj zagovarjali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so sklicali izredno sejo sveta, ker ob pripravi aprilskega mesečnega poročila o čakalnih dobah opazili odklon v številu čakajočih. 

Gre za računalniško napako

Da v zadnjih mesecih nismo imeli pravih podatkov o številu čakajočih oziroma, da se je ta podatek razlikoval za celo 20 tisoč bolnikov je po besedah direktorice NIJZ Nine Pirnat, kriva računalniška napaka. Zabeleženi podatki o čakalnih dobah so bili tako več mesecev napačni. 

Zato je NIJZ opravil rekonstrukcijo podatkov od septembra lani do februarja letos. "Revizija sistema pomeni, da smo po novih podatkih, ki smo jih pridobili iz sistema, vzpostavili stanje, kot če bi bili vsi tisti, ki jih prej nismo videli, v sistem vključeni. To pomeni, da so se dejansko čakajoči tudi prikazali," je opisala Pirnatova. Zaradi odprave napake se je število čakajočih nekoliko povečalo.

"Ne bomo s prstom kazali drug na drugega"

Po besedah predsednice sveta zavoda NIJZ Vesne Kerstin Petrič revizija pojasni, kje se zatika. "Takšna revizija pomeni, da se pogleda vse procese zelo natančno, tudi vso komunikacijo med različnimi deležniki. In tam kjer se naleti na nek problem, se ga lahko tudi bolje odpravi. To je z namenom, da ne bomo s prstom kazali drug na drugega," je dejala.

Pirnatova je zagotovila, da e-naročanje dobro deluje. "Sistem e-naročanja deluje odlično. Sistem pridobivanja podatkov iz zalednih sistemov pri izvajalcih zdravstvenih storitev ima pa še seveda cel kup nepravilnosti," je še dodala.