V svetu vsako leto obležujejmo dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS), izbran datum in ura pa nista naključna. 9.9. ob 9:09, štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu) namreč simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti - ves čas nosečnosti namreč obstaja tveganje za posledice zaradi izpostavljenosti alkoholu še nerojenega otroka. Ključno sporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ob letošnjem dnevu FAS izpostavlja, da na zdravje otroka ne vpliva samo materino pitje alkohola pred otrokovim rojstvom, temveč tudi očetovo.
Vpliva tudi očetovo pitje alkohola
Očetovo pitje alkohola vpliva na partneričino pitje alkohola med nosečnostjo, na njeno in njegovo zdravje, na izide nosečnosti in na zdravje otroka ter tudi na življenje otroka po rojstvu, opozarjajo. Različne raziskave ugotavljajo, da na odločitev ženske glede pitja alkohola v nosečnosti pogosto vpliva okolica, še zlasti njen partner. "Verjetnost, da bo nosečnica pila alkohol, je večja, če pije tudi njen partner, pri čemer je pitje bolj razširjeno med tistimi nosečnicami, katerih partnerji pijejo alkohol pogosto ali v večjih količinah. Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, pogosteje abstinirajo skozi celo nosečnost," dodajajo naši strokovnjaki.
Alkohol vpliva na moški reproduktivni sistem ter povzroča spremembe semenčic (npr. manjše število semenčic, nepravilna oblika, slabša sposobnost prodiranja v žensko jajčece) in vpliva na plodnost, izide nosečnosti (spontani splavi, mrtvorojenost, razvoj zarodka) ter zdravje otroka.
Študija je pokazala, da so bile ženske, katerih partnerji so na teden popili 10 ali več alkoholnih pijač, 2 do 5-krat bolj ogrožene za spontani splav v primerjavi s kontrolno skupino
Pitje alkohola pri bodočem očetu pred zanositvijo lahko zaradi genetskih sprememb poveča ranljivost zarodka na škodljive vplive materinega pitja alkohola med nosečnostjo, lahko pa povzroči tudi epigenetske spremembe, ki vplivajo na izražanje genov, pomembnih za razvoj ploda (vklapljanje oz. izklapljanje genov v molekuli DNK) in jih otrok podeduje od očeta. Vse to lahko vodi do razvojnih motenj, podobnih FASD.
Vpliv tudi po rojstvu
Raziskovalci so ugotovili, da se očetje in matere, ki škodljivo pijejo alkohol, manj pogovarjajo s svojimi otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih aktivnostih ter izražajo več negativnih čustev.
Če nosečnica pije alkohol
Pitje alkohola med nosečnostjo povzroča motnje v razvoju otroka pred in po njegovem rojstvu, so zapisali na NIJZ in opozorili, da pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so na primer spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj. "Odgovornost glede pitja alkohola pred zanositvijo in med nosečnostjo se na splošno pripisuje bodočim materam. Toda v novejših raziskavah opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij potomcev vplivajo tudi očetove pivske navade. Zato je najvarneje, da se bodoča starša izogibata pitju alkohola že v času načrtovanja nosečnosti," dodajajo.
"Alkohol škodljivo vpliva na razvoj in rast zarodka/ploda in lahko povzroči nepopravljive, trajne (doživljenjske) poškodbe pri še nerojenem otroku."
V mednarodnih smernicah bodočim materam svetujejo, naj ne pijejo alkohola že v času, ko načrtujejo otroka in skozi celotno nosečnost, pa tudi v času dojenja. "Alkohol škodljivo vpliva na razvoj otroka že od samega začetka. V nosečnosti zato ni varnega obdobja za pitje alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varne količine alkohola. Mnogi sicer menijo, da je v času nosečnosti dobro spiti kozarec rdečega vina, a to ne drži. Ravno nasprotno, alkohol je tudi toksičen, rakotvoren in dolgoročno povzroča slabokrvnost," je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.
Najtežja oblika motenj, ki so posledica pitja alkohola je fetalni alkoholni sindrom. Ta se kaže v zastoju rasti in prizadetosti osrednjega živčevja, osebe pa imajo tudi značilne obrazne poteze.