V nadaljevanju preberite:

• Na Hrvaškem so letos potrdili tri okužbe z virusom Zahodnega Nila. 
• V Grčiji je zaradi posledic okužbe letos umrlo že 13 ljudi, v Severni Makedoniji pet. 
• Pri približno štirih od petih okuženih se simptomi sploh ne pojavijo, pri nekaterih pa lahko bolezen prizadene možgane in možgansko ovojnico.

Virus Zahodnega Nila, ki ga prenašajo okuženi komarji, je letos že dosegel Hrvaško, poroča 24sata. Tam so do zdaj potrdili tri primere okužbe, medtem ko v drugih državah v regiji beležijo precej več obolelih in tudi smrtne žrtve. Virus Zahodnega Nila ima sicer izrazit sezonski značaj. Največ okužb se pojavlja poleti in v začetku jeseni, ko je aktivnost komarjev največja.

Na Hrvaškem so tri primere okužbe potrdili julija in avgusta, so za hrvaški medij 24sata povedali na Hrvaškem zavodu za javno zdravstvo (HZJZ). Po dosedanjih podatkih so največ obolelih v preteklih letih zabeležili na območju vzhodne, osrednje in severozahodne Hrvaške.

V regiji že več deset okuženih

Razmere so precej bolj zaskrbljujoče v nekaterih drugih državah v regiji. V Grčiji je zaradi posledic okužbe z virusom Zahodnega Nila od začetka leta umrlo že 13 ljudi. V Severni Makedoniji so zabeležili peti smrtni primer, povezan z virusom. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje so potrdili najmanj 43 primerov okužbe, večino v zadnjih treh tednih. Zaradi povečanega števila okužb je Svetovna zdravstvena organizacija pozvala k večji previdnosti.

Na Hrvaškem za zdaj razloga za paniko ni, opozarjajo strokovnjaki, vendar novih primerov ni mogoče izključiti.

"Komarji, ki lahko prenašajo virus, so prisotni in virus je prisoten," je za 24sata povedal Ante Cvitković, direktor Zavoda za javno zdravstvo Brodsko-posavske županije. Na območju te županije letos sicer še niso zabeležili primera okužbe, čeprav so jih v preteklih letih v tem obdobju že.

Foto: Profimedia Komarji Večina okuženih sploh nima simptomov

Virus Zahodnega Nila na Hrvaškem ni novost. V Brodsko-posavski županiji so primere zabeležili leta 2013 in 2021, okužbe pa so bile v preteklosti potrjene tudi v drugih delih države. Dobra novica je, da večina okuženih nima oziroma sploh ne razvije simptomov.

Tudi v Sloveniji smo v preteklih letih že beležili primere okužb s tem virusom.

Pri nekaterih se lahko pojavijo glavobol, povišana telesna temperatura in drugi simptomi, podobni akutni vročinski bolezni. Pri manjšem deležu okuženih pa se lahko razvijejo tudi resni zapleti. Po inkubacijski dobi, ki traja od tri do 14 dni po piku okuženega komarja, se lahko pojavijo hujši nevrološki simptomi. Med njimi sta encefalitis oziroma vnetje možganov ter meningitis oziroma vnetje možganskih ovojnic.

Težji potek bolezni je še posebej nevaren za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, na primer za tiste, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje. V najtežjih primerih je lahko bolezen tudi smrtna. Specifičnega zdravila za okužbo z virusom Zahodnega Nila ni, zdravljenje je simptomatsko.

Kako se lahko zaščitimo?

Virus se v naravi ohranja predvsem med komarji in pticami. Komar se okuži, ko piči okuženo ptico, nato pa lahko virus prenese na človeka. Pomembno je, da se virus ne prenaša z običajnim stikom z okuženo osebo. Ključna zaščita je zato preprečevanje pikov komarjev.

Strokovnjaki svetujejo uporabo repelentov v skladu z navodili proizvajalca, nošenje dolgih rokavov in dolgih hlač ter uporabo zaščitnih mrež na oknih in vratih. Mreže proti komarjem so priporočljive tudi pri spanju v prostorih, ki niso zaščiteni pred komarji.

Pomembno je tudi, da okoli doma ne puščamo posod, v katerih se lahko zadržuje voda. To so lahko vedra, sodi, vaze, podstavki za rože, stare avtomobilske pnevmatike in drugi predmeti. Takšne posode je treba odstraniti, pokriti ali pa vodo redno izlivati – po možnosti vsaj enkrat do dvakrat na teden. S tem namreč zmanjšamo število mest, kjer se komarji lahko razmnožujejo.

Če se po piku komarja pojavijo visoka telesna temperatura, močan glavobol ali nevrološke težave, je priporočljiv čimprejšnji posvet z zdravnikom.

Na Hrvaškem dodatni ukrepi za zatiranje komarjev

Na Hrvaškem izvajajo tudi ukrepe za zatiranje komarjev. Prednost imajo tako imenovani larvicidni tretmaji, s katerimi komarje zatirajo še v vodi, preden se razvijejo v odrasle osebke. Ko so komarji že odrasli, lahko izvajajo tudi tretiranje z insekticidi oziroma zapraševanje. Takšni ukrepi pa lahko prizadenejo tudi koristne žuželke, med njimi čebele in metulje, zato se jim strokovnjaki, kadar je mogoče, želijo izogniti.

V Sloveniji na državni ravni komarjev ne zatiramo, so pa določene ukrepe sprejele posamezne občine, ki imajo največ težav z njimi. 

dezurni@styria-media.si