V nadaljevanju preberite:
- V Sloveniji je še vedno več kot 1.000 neodkritih okužb, ki lahko tiho napredujejo brez simptomov.
- Hepatitisi lahko povzročijo cirozo, odpoved jeter in raka jeter.
- Zgodnje odkrivanje omogoča učinkovito zdravljenje in preprečevanje najtežjih zapletov bolezni jeter.
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji predlani odkritih 117 primerov okužb hepatitisa B in 107 primerov hepatitisa C. Čeprav je epidemiološka situacija pri nas v primerjavi s številnimi drugimi državami razmeroma ugodna, virusnih hepatitisov še nismo odpravili. Posebej skrb vzbuja dejstvo, da okužbi s hepatitisom B in C pogosto več let ali celo desetletij potekata brez očitnih znakov. Po ocenah stroke naj bi bilo samo s hepatitisom C v Sloveniji okuženih okrog 1.000 ljudi, ki za okužbo ne vedo. Tako jutri, 28. julija, obeležujemo svetovni dan hepatitisov, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija obeležuje z namenom ozaveščanja o zaščiti pred hepatitisom in nevarnostih te bolezni ter možnostih zdravljenja.
"V Lekarniški zbornici se vsako leto pridružujemo ozaveščanju javnosti o pomembnosti cepljenja, testiranja in preventivnega delovanja. Lekarniški farmacevti so pacientom dostopni po vsej Sloveniji in jim lahko svetujejo o preprečevanju okužb, cepljenju, pravilni in varni uporabi zdravil ter jih ob prepoznanem tveganju usmerijo k zdravniku oziroma na testiranje," poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.
Kaj je hepatitis
Hepatitis pomeni vnetje jetrnega tkiva, ki ga lahko povzročajo virusi, najpogosteje virusi hepatitisa A (HAV), B (HBV), C (HCV), D (HDV) in E (HEV), pa tudi alkohol, nekatera zdravila in kemikalije ter avtoimunske bolezni. Med najnevarnejšimi oblikami sta virusna hepatitisa B in C, saj lahko nezdravljena kronična okužba privede do ciroze, odpovedi jeter ali raka jeter.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu s hepatitisom B ali C okuženih več kot 350 milijonov ljudi, večina pa se okužbe sploh ne zaveda. Kronični virusni hepatitis vsako leto povzroči približno 1,4 milijona smrti, predvsem zaradi ciroze in raka jeter. Virusi hepatitisa so v svetu v zadnjih letih postali drugi najpogostejši povzročitelj smrti zaradi nalezljivih bolezni, takoj za tuberkulozo.
Okužba se lahko več let skriva brez simptomov
Pri nekaterih ljudeh virusni hepatitis poteka brez kakršnih koli simptomov. Kadar se znaki pojavijo, so sprva nespecifični, podobni gripi in vključujejo utrujenost, povišano telesno temperaturo, glavobol ter bolečine v mišicah. Pojavijo se lahko tudi slabost, bruhanje, zmanjšan tek, driska, bolečine pod desnim rebrnim lokom, občutek napetosti v trebuhu. Pri izrazitejši okvari jeter se lahko pojavijo zlatenica, temno obarvan urin, svetlo oziroma sivkasto blato, srbeča koža ter otekanje nog in trebuha. Akutni hepatitis lahko spontano izzveni, medtem ko kronična okužba traja dlje časa in brez ustreznega zdravljenja povečuje tveganje za nepopravljive poškodbe jeter.
Način prenosa je odvisen od vrste virusa
Hepatitisa A in E se najpogosteje prenašata z okuženo hrano ali vodo ter sta pogostejša na območjih s slabšimi higienskimi razmerami. Tveganje je zato lahko večje tudi med potovanji. Hepatitisa B in C se prenašata predvsem ob stiku z okuženo krvjo. Do prenosa lahko pride pri uporabi nesterilnega pribora za injiciranje, tetoviranje ali prebadanje kože, pri souporabi britvic, zobnih ščetk in drugih predmetov, na katerih so lahko sledovi krvi, ter pri neustrezno izvedenih medicinskih ali kozmetičnih posegih. Hepatitis B se lahko prenaša tudi z nezaščitenimi spolnimi odnosi in z okužene matere na otroka med porodom.
Hepatitis C je danes mogoče uspešno pozdraviti
Možnosti zdravljenja so odvisne od vrste hepatitisa. Pri akutnih oblikah pogosto zadostujejo počitek, ustrezna hidracija, uravnotežena prehrana in spremljanje zdravstvenega stanja. Pri kroničnih oblikah sta potrebna specialistična obravnava in zdravljenje s protivirusnimi zdravili.
V Sloveniji so na voljo sodobna zdravila za zdravljenje hepatitisa C, s katerimi je mogoče okužbo pri veliki večini bolnikov povsem pozdraviti, če je le odkrit dovolj hitro. Zdravljenje traja od 8 do 24 tednov, je zelo učinkovito in bistveno zmanjša tveganje za cirozo ter raka jeter. Pri akutnem hepatitisu B specifično zdravljenje praviloma ni potrebno, pri kroničnem hepatitisu B pa je zdravljenje odvisno od več dejavnikov. Uporabljajo se zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusa, zmanjšajo njegovo aktivnost in preprečujejo napredovanje bolezni in tveganje za raka jeter ter izboljšajo kakovost življenja in podaljšajo življenjsko dobo. Zdravljenje je dolgotrajno.
"Bolniki z virusnim hepatitisom morajo zdravila uporabljati skladno z navodili zdravnika in farmacevta, redno opravljati laboratorijske preiskave ter se izogibati alkoholu in nenadzorovani uporabi zdravil ali prehranskih dopolnil, ki bi lahko dodatno obremenila jetra. Zato je pomembno, da se bolniki tako o varni uporabi zdravil za zdravljenje hepatitisa kot o potencialni uporabi izdelkov brez recepta posvetujejo s svojim farmacevtom," Potočnik Benčič.
Testiranje in cepljenje ostajata ključna ukrepa
Testirane je priporočljivo in pomembno za ljudi, ki so bili v preteklosti izpostavljeni krvi, so prejeli transfuzijo ali zdravstveni poseg v okoliščinah, kjer varnost krvi in sterilnost opreme nista bili zagotovljeni, so uporabljali skupen pribor za injiciranje ali pa so imeli druge možne dejavnike tveganja.
Proti hepatitisu B je na voljo učinkovito in varno cepljenje, ki je v Sloveniji od leta 1998 vključeno v redni program cepljenja otrok. Otroci, rojeni od oktobra 2019, so cepljeni s šestvalentnim cepivom, pri katerem prvi odmerek prejmejo pri treh mesecih, drugega pri petih mesecih, tretjega pa med 11. in 18. mesecem starosti. Cepljenje se priporoča tudi zdravstvenim delavcem, osebam s kroničnimi boleznimi jeter in drugim skupinam z večjim tveganjem za okužbo.
Cepivo proti hepatitisu C še ni na voljo, zato so toliko pomembnejši preprečevanje stika z okuženo krvjo, uporaba sterilnega pribora, varno izvajanje tetoviranja in prebadanja kože, zaščita pri spolnih odnosih ter pravočasno testiranje.
"Ugodna epidemiološka slika Slovenije ne sme postati razlog za brezbrižnost, poudarja farmacevtka. "Vsaka pravočasno odkrita okužba pomeni možnost za zdravljenje, preprečitev hudih zapletov in zmanjšanje nadaljnjega širjenja virusa. Pri hepatitisu lahko prav informacija, pogovor z zdravstvenim delavcem in preprost krvni test človeku rešijo življenje. Uporaba zdravil v skladu z navodili in upoštevanje nefarmakoloških ukrepov pa sta bistvena za uspešno zdravljenje," doda.