Velikonočni prazniki naj bi bili čas miru, povezanosti in topline. A v resničnem življenju niso vedno tako nežni in svetli – še posebej, če so odnosi v družini napeti, neurejeni ali čustveno obremenjujoči. Če se v vas ob misli na skupna praznovanja pojavi stiskanje v prsih, niste sami, piše mojpsihoterapevt.si

Ponujajo vam nekaj" konkretnih namigov, ki lahko pomagajo, da kljub zunanjim okoliščinam ostanemo v stiku s sabo in doživljamo manj notranjih stisk," navajajo. 

Zmanjševanje pričakovanj

Ni naša naloga, da popravimo družinsko dinamiko v enem kosilu. Dovolimo si sprejeti, da so nekateri odnosi takšni, kot so – zapleteni. Naredimo lahko le, kar je v naši moči.

Mikro premor z dihanjem

Če začutimo notranjo napetost, si vzemimo mikro premor. Umijmo si roke, pojdimo ven na zrak, osredotočimo se na dihanje. En zavesten vdih in izdih nam lahko pomagata, da se vrnemo k sebi.

Postavimo mejo, ki nas varuje

Dovoljeno je reči ne. Dovoljeno je oditi prej, izpustiti kakšno srečanje ali ne sodelovati v pogovoru, ki boli. Meje niso egoistične.

Najdimo si zaveznika

Ko se udeležimo družinskega srečanja, se lahko predhodno dogovorimo z nekom, ki mu zaupamo, da nas podpre v ključnih trenutkih – z besedo, pogledom ali preusmeritvijo pogovora. Občutek, da nismo sami, naredi razliko.

Dober film, sprehod v naravo

Praznični čas si lahko ustvarimo po svoje. Kaj nam prinaša občutek varnosti ali veselja? Dober film, klic s prijateljem, sprehod v naravi, pisanje dnevnika?

Negovanje stika 

Če nam družinski odnosi ne nudijo topline, jih lahko vsaj delno nadomestimo z drugimi pomembnimi odnosi, npr. kratek pogovor s prijateljem, ki nas razume, da se ponovno zasidramo.

Intervju "K meni je prišel otrok, obnašal se je, kot da se nič ni zgodilo"

dezurni@styria-media.si