Nacionalna raziskava o tobaku, alkoholu in drugih drogah 2023, ki jo je izvedla NIJZ, je pokazala, da je že 22,4 odstotka oziroma okoli 294.400 prebivalcev Slovenije v starostni skupini 15 do 64 let že kdaj uporabilo katero izmed prepovedanih drog. Najpogosteje je to konoplja, ki jo je že kdaj uporabilo 22 odstotkov, sledi ekstazi s 3,3 odstotka. Na tretjem in četrtem mestu sta kokain in amfetamin.

Raziskava je pokazala tudi, da je 8,8 odstotka prebivalcev že kdaj ob eni priložnosti uporabilo več drog. Najpogostejša je bila kombinacija alkohola in konoplje, sledi uporaba alkohola in dveh stimulativnih drog.

Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog kadarkoli v življenju med leti 2012 in 2023 je pokazala, da se je razširjenost uporabe prepovedanih drog zvišala v vseh starostnih skupinah razen med 15- do 24-letniki, ugotavljajo na NIJZ.

Slovenija nad povprečjem

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je v letu 2024 izvedel Evropsko raziskavo o alkoholu in preostalih drogah (ESPAD). Med 15- in 16-letniki se je po ugotovitvah raziskave vseživljenjska raba konoplje precej znižala. Leta 2019 je znašala 23,2 odstotka, nova raziskava pa je pokazala rezultat 18,3 odstotka. Kljub padcu se Slovenija še vedno umešča nad povprečje sodelujočih držav, kjer je povprečje znašalo 12 odstotkov. Foto: Twitter kokain droga

V zadnjih 30 dneh pred raziskavo je konopljo uporabilo 8,6 odstotka anketiranih dijakov. Pred Slovenijo je po teh podatkih le Lihtenštajn, kjer je tako uporabo priznalo 9,6 odstotka. V isti raziskavi so dijaki ocenjevali tudi tveganje uporabe konoplje. Uporabo je za zelo tvegano ocenilo 56,6 odstotka slovenskih dijakov, medtem ko je 2019 ta rezultat znašal 44,3 odstotka. Znižala pa se je ocena o dostopnosti konoplje, za katero je 41 odstotkov anketirancev ocenilo, da je precej oziroma zlahka dostopna.

Fakulteta za farmacijo je od marca do junija 2024 izvajala raziskavo o uporabi novih psihoaktivnih snovi (NPS). Raziskava je pokazala, da je o uporabi kanabinoidov vsaj kdaj v življenju poročalo 7,4 odstotka anketirancev.

Najpogostejša konoplja

Evropska spletna anketa o uporabi drog 2024 (EWSD), ki je anketirala osebe v Sloveniji, stare več kot 18 let, ki so v preteklih 12 mesecih uporabile katero od opredeljenih drog, izhaja ugotovitev, da je najpogostejša uporaba konoplje, ki jo je v zadnjem letu uporabilo 65 odstotkov anketirancev. Sledi uporaba kokaina z okoli 23 odstotki. Raba drog je bila višja med moškimi anketiranci.

Raziskava o vsebnosti prepovedanih drog v odpadnih vodah, v kateri so 2024 sodelovale občine Domžale-Kamnik, Velenje in Kranj, je razkrila, da je raba v zadnjih šestih letih relativno stabilna, narasla je le raven kokaina.

Anketa o uporabi drog med uporabniki programov zmanjševanja škode zaradi drog 2024 je pokazala, da sta bila najpogosteje uporabljena konoplja in kokain, nekoliko pa je upadla uporaba heroina in novih psihoaktivnih snovi.

Na NIJZ ocenjujejo, da je bilo v letu 2024 v Sloveniji 4480 visoko tveganih uporabnikov opioidov, rezultati so stabilni v primerjavi s podatki od leta 2019.

Droga v zaporih

V zavodih za prestajanje zaporne kazni je imela leta 2023 približno četrtina oseb težave s prepovedanimi drogami, približno 67 odstotkov jih je prejemalo nadomestno terapijo.

Spremljanje nalezljivih bolezni, povezanih z uporabo prepovedanih drog je pokazalo, da število novih primerov okužb s HIV med injicirajočimi uporabniki drog ostaja nizko, ugotavlja NIJZ.

Zastrupitev s kokainom in konopljo

Na UKC Ljubljana so zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami v letu 2024 obravnavali 227 oseb, kar je dve obravnavi več kot leta 2023. Med obravnavanimi ostaja najpogostejša zastrupitev s kokainom in konopljo, ki pa je v primerjavi z letom 2023 nekoliko upadla.

Med umrlimi 70 moških in 17 žensk

V letu 2024 smo v Sloveniji zabeležili 87 primerov smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog, kar je en primer več kot leta 2023, kaže poročilo NIJZ. Število vključuje namerne zastrupitve (samomor), nenamerne zastrupitve (predoziranja) in predoziranja brez ugotovljenega namena. V letu 2024 je bilo med umrlimi 70 moških in 17 žensk. Največ umrlih je bilo v starostni skupini od 45 do 29 let, kjer je največ zastrupitev povzročila uporaba opioidov in kokaina.

Dejavniki tveganja

Preventiva je bila v letu 2025 povezana z duševnim zdravjem, saj podatki kažejo, da se številni dejavniki tveganja, kot so zloraba psihoaktivnih snovi, pretirana uporaba digitalnih tehnologij, depresija, anksioznost in socialna izključenost, med seboj močno prepletajo.

Na NIJZ ocenjujejo, da je skupen znesek za reševanje problematike drog v letu 2024 okvirno znašal 21,7 milijona evrov.

dezurni@styria-media.si