V najnovejši izdaji pomembne znanstvene revije s področja molekularne terapije Molecular Therapy je objavljen strokovni članek slovenskih strokovnjakov z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani.

Njihova raziskava bo pripomogla k razvoju celičnega zdravljenja vnetnih bolezni, objava v reviji pa dokazuje, da je dognanje naših strokovnjakov dobilo pomen tudi v mednarodni strokovni javnosti.

Kot pojasnjujejo na kemijskem inštitutu, je imunoterapije raka s spremembo celic imunskega sistema pacienta predvsem v ZDA pokazala izjemne uspehe pri zdravljenju rakov, ki so neodzivni na druge načine zdravljenja.

Da bi uresničili raziskovalni cilj in dognali, kakšna natanko naj bo želena celična terapija, so Anže Smole, Duško Lainšček, Urban Bezeljak, Simon Horvat in Roman Jerala spremenili človeške celice tako, da samostojno prepoznajo vnetne procese v telesu in začnejo proizvajati in izločati protivnetne proteine kot zdravilo:

V telo vstavijo kapsule s spremenjenimi celicami

"V tem dosežku gre za celično terapijo, kjer v telo vstavijo kapsule s spremenjenimi celicami, ki začnejo izločati zdravilne proteine, šele ko pride do nastanka vnetja. Celice so v poroznih kapsulah zaščitene pred lastnim imunskim sistemom, tako da bi lahko uporabili enak tip celic za vse paciente, kar bi lahko povečalo dostopnost celičnega zdravljenja. Preko poroznih kapsul lahko celice prejemajo hrano in ob aktivaciji izločajo terapevtske proteine, kot so protitelesa, ki nevtralizirajo vnetje, podobno kot biološka zdravila za zdravljenje vnetne črevesne bolezni," so zapisali in dodali, da bi lahko celice, ki so jih razvili, zaznale vnetje še preden bi se ga zavedal pacient ali zdravnik, kar je pomembno za zmanjšanje škodljivih posledic.

Delovanje celic, ki jih tako uravnavajo od zunaj z vnosom določene spojine, so testirali tako na celičnih kulturah kot tudi v predkliničnih raziskavah na živalskem modelu vnetne črevesne bolezni, kjer so kapsule s celicami vstavljene v trebušno votlino preprečile poškodbe na črevesju.

Upajmo, da se mlad znanstvenik enkrat vrne domov

"Gre za demonstracijo uporabe naprednih pristopov sintezne biologije v medicini, čeprav bo potrebnih še veliko izboljšav preden bo tak sistem dejansko uporaben za zdravljenje ljudi," je dejal vodja projektaRoman Jerala in največ zaslug za odkritje pripisal svojemu nekdanjemu mlademu raziskovalcu Anžetu Smoletu, ki na University of Pennsylvania raziskuje imunoterapijo raka in to v eni vodilnih skupin na tem področju: "Upamo, da se čez nekaj let vrne z bogatimi izkušnjami. Lepo bi bilo, če bi do takrat izkoristili naše znanje in v sodelovanju z zdravniki slovenske paciente z limfomom že začeli zdraviti z imunoterapijo," je dodal Jerala. Raziskava je trajala štiri leta.

dezurni@zurnal24.si