V Sloveniji z demenco živi 47.000 ljudi, njihovo število pa zaradi staranja prebivalstva drastično narašča. "Demenca je bolezen možganov, a hkrati družbeni izziv. Je lakmusov papir, ki meri zrelost družbe, da pomaga svojim šibkejšim članom," je povedala Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Foto: Profimedia Demenca je bolezen možganov

"Pred nami revolucija"

"Pred nami je tako rekoč revolucija v zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Prvič uvajamo zdravila, ki odstranjujejo beljakovine, odgovorne za nastanek bolezni. To pomeni upočasnitev napredovanja in dragocen dodaten čas za bolnike in njihove družine," je pojasnil Zvezdan Pirtošek, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL.

Nova zdravila za demenco kmalu v presojo

Nova zdravila so že v uporabi v Nemčiji in Avstriji, v Sloveniji pa se pričakuje, da bodo dostopna v naslednjih mesecih. "Upamo, da bomo v Ljubljani in Mariboru kmalu lahko začeli zdravljenje prvih bolnikov. Postopki so v teku in pripravljamo pogoje, da bo uvedba varna in učinkovita," je dodala Milica G. Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKCL.

Velik napredek

V zadnjih desetletjih je bil dosežen velik napredek pri razumevanju demence, je poudaril Pirtošek.  Pri osebah z demenco zaradi neravnovesja bioloških prenašalcev prihaja do motenega prenosa signalov med nevroni, v možgane pa se že desetletje ali dve prej začnejo nalagati beljakovine, je pojasnil.

Zdravila, ki so jih zdravniki začeli uporabljati na prelomu stoletja, so se dotaknila predvsem neravnovesja bioloških prenašalcev, ki povzročijo, da stiki in prenos signalov med nevroni ne tečejo enako kot v mladosti. Zdravila bodisi zvišujejo ali znižujejo kemični prenašalec, je orisal Pirtošek. Pri tretjini bolnikov uveljavljena zdravila delujejo dobro, pri tretjini pomagajo za nekaj let, tretjini pa ne pomagajo.

Upočasnijo napredek bolezni

Dodal je, da se zdaj pojavljajo nova zdravila, ki neposredno posegajo v osnovni biološki mehanizem in odstranjujejo beljakovine, ki se v možganih kopičijo s starostjo. Glede na rezultate kliničnih študij so zdravila najbolj učinkovita za bolnike v zelo zgodnji fazi bolezni. Študije kažejo, da napredek bolezni upočasnijo za 27 do 35 odstotkov, je pojasnil Pirtošek.

Zdravilo pa sicer ne bo primerno za vse, zato je po navedbah Gregorič Kramberger ključna preventiva in zgodnja diagnoza. Pri tem je izpostavila izbiro zdravega življenjskega sloga in gibanja.

Zdravila ne bodo za vse

Polona Rus Prelog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je opozorila, da veliko bolnikov ne bo kandidiralo za nova zdravila, zato je nujno okrepiti zgodnjo diagnostiko, sekundarno preventivo in razviti paliativno oskrbo za ljudi z napredovalo demenco. Sicer na  kliniki uvajajo ločene čakalne vrste, da bodo lahko bolniki z zgodnjo stopnjo kognitivnega upada diagnozo prejeli hitreje, je pojasnila.

Poudarila je, da v Sloveniji trenutno ni ustrezne in formalno urejene paliativne oskrbe za to skupino bolnikov, čeprav so potrebe iz dneva v dan večje in bodo še naraščale. Kot eno ključnih prioritet klinike v letošnjem letu je izpostavila vzpostavitev paliativne oskrbe.

Na novinarski konferenci je spregovoril tudi Tomaž Gržinič, ambasador za demenco in oseba z diagnozo, ki že osem let aktivno živi z boleznijo. "Demenca te spremeni, a če imaš podporo družine, prijateljev in okolja, lahko ostaneš aktiven in živiš dobro," je povedal.

dezurni@styria-media.si