Zrak v mestih postaja čistejši – a to ima tudi nepričakovane posledice. Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci z Univerze Teksas v Austinu, razkriva, da bi lahko zmanjšanje onesnaženosti zraka, predvsem aerosolov, povzročilo precejšnje povečanje števila vročinskih valov, zlasti v mestnih območjih, poroča portal NewScientist.

Aerosoli – nevidni ščit pred vročino

Aerosoli so drobni delci v zraku, kot so prah, saje, morska sol, cvetni prah in sulfati. Ti delci odbijajo sončno svetlobo nazaj v vesolje, kar ima hladilni učinek na podnebje. Poleg tega pomagajo pri nastanku oblakov, ki dodatno zmanjšujejo segrevanje površja, še poroča omenjena spletna revija.

A nova študija kaže, da ima izboljšanje kakovosti zraka svojo ceno: z zmanjšanjem koncentracije aerosolov se namreč izgublja hladilni učinek, ki je ob večji onesnaženosti do zdaj deloval kot nekakšen zaščitni sloj pred ekstremno vročino – predvsem v mestih.

Raziskovalna skupina je s pomočjo globalnih podnebnih modelov ugotovila, da imajo lahko aerosoli do 2,5-krat večji vpliv kot toplogredni plini na oblikovanje regionalnih vzorcev vročinskih valov. Od leta 1920 naj bi aerosoli zmanjšali pojavnost vročinskih valov v gosto poseljenih območjih za kar 50 odstotkov.

Ker pa ti delci v ozračju ostanejo le nekaj tednov (v primerjavi z desetletji pri toplogrednih plinih), se njihove spremembe občutijo hitreje in bolj lokalno. To pa v praksi pomeni, da bodo prav mesta najprej občutila porast vročine, ko se bodo emisije aerosolov zmanjševale.

Evropa med najbolj ogroženimi

"Vedeli smo, da aerosoli blažijo globalno segrevanje na regionalni ravni, a njihov vpliv na vročinske valove v mestih je bil večji, kot smo pričakovali," je izpostavil soavtor študije Cameron Cummins. 

Najbolj ogrožena območja so Podsaharska Afrika, Južna Azija, Južna Amerika in Zahodna Evropa. V slednji bi se lahko do leta 2050 število vročinskih dni povečalo za kar 40 dni letno. Zaskrbljujoče so tudi napoved, da naj bi se povprečno število dni z vročinskimi valovi na svetu skoraj potrojilo – z današnjih približno 40 na 110 dni do leta 2080.

"Aerosoli trenutno zelo učinkovito zmanjšujejo izpostavljenost vročinskim valovom, a to se lahko hitro spremeni. Zdi se, da smo že prešli točko preloma," je izpostavila profesorica Geeta Persad s teksaške univerze.

Kljub njihovemu hladilnemu učinku raziskovalci poudarjajo, da aerosoli niso rešitev za podnebne spremembe, saj predstavljajo resno tveganje za zdravje ljudi. 

dezurni@styria-media.si