Novo pomembno odkritje slovenskih raziskovalcev o raku

Foto: Saša Despot
Foto: Saša Despot
Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni znanstveni reviji.
Oglej si celoten članek

Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta so prišli do novega odkritja glede raka. Odkrili so, da zunajcelični vezikli, ki jih sproščajo rakave celice, vsebujejo signalni posrednik, ki se lahko preko veziklov prenese v okoliške celice in jih aktivira, kar bi lahko povzročilo razširjanje raka.

Zdravje Prelomna ugotovitev slovenskih znanstvenikov

Raziskovalci razlagajo, da odkritje predstavlja doslej neznan mehanizem prenosa signalnih kompleksov preko zunajceličnih veziklov kot mehanizem medceličnega komuniciranja, ki lahko prispeva k širjenju vnetja. To pa predstavlja tudi osnovo za morebitno smer zdravljenja raka, so danes sporočili s Kemijskega inštituta.

Celice reagirajo na spremembe v okolju preko prenosa signalov, ki sprožijo procese, kot je npr. vnetni odziv. Pri tem je pomemben protein MyD88, saj igra ključno vlogo v signalizaciji imunskega odziva, do katerega pride pri okužbah in drugih poškodbah. Po drugi strani pa pretirana aktivacija celic lahko privede do bolezni.

Izjemen dosežek Slovencev Slovenski znanstveniki odkrili gen za prezgodnje staranje

Prva avtorica raziskave Mateja Manček Keber že več let raziskuje vlogo zunajceličnih veziklov. Ti so neke vrste mehurčki, zamejeni z lipidno membrano, ki vsebujejo sestavine celic, kot so proteini, oligosaharidi, lipidi in RNK.

Zunajcelične vezikle je najti v krvi in drugih telesnih tekočinah in njihov pomen je zlasti v vlogi posredovanja informacije med izvornimi in tarčnimi celicami, zlasti pa se je to pokazalo pomembno pri raku.

V Waldenströmovi makroglobulinemiji, vrsti limfoma, raka krvnih celic, so odkrili, da več kot 90 odstotkov pacientov vsebuje mutiran protein MyD88 L265P, ki povzroči od receptorjev neodvisno aktivacijo celic. Foto: Kemijski inštitut

Blokiranje signalizacije preko tega proteina povzroči smrt rakavih celic in o molekulskem mehanizmu aktivacije so raziskovalci Kemijskega inštituta poročali že leta 2014.

Raziskovalci so pokazali, da se MyD88 L265P, prenesen z zunajceličnimi vezikli, sprosti v citoplazmo tarčnih celic, kjer tvori signalni kompleks z lastnim MyD88 in sproži vnetje. Vnos zunajceličnih veziklov so opazili v miših, kjer so zunajcelični vezikli spremenili mikro okolje v kostnem mozgu.

MyD88 so zaznali tudi v zunajceličnih veziklih, ki so bili izolirani iz kostnega mozga bolnikov z Waldenströmovo makroglobulinemijo, kar po navedbah inštituta dokazuje, da do tega procesa prihaja tudi v pacientih z rakom.

Avtorji raziskave so Mateja Manček Keber, Duško Lainšček, Mojca Benčina s Kemijskega inštituta, Rok Romih z Inštituta za biologijo celic Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Jiaji G. Chen, Zachary R. Hunter in Steven P. Treon z inštituta Dana Farber Cancer Institute, ki deluje v okviru Harvard Medical School v ZDA, enega najuglednejših centrov za zdravljenje te vrste raka na svetu, ter Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je raziskavo vodil.

Rezultati raziskave so bili objavljeni v ugledni reviji za področje hematologije Blood.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 11

  • 23:51 25. Januar 2018.

    Ni mi jasno zakaj bi blo to nekaj novega in senzacionalnega, ko pa je bilo to odkrito s strani tujih …

  • 17:42 25. Januar 2018.

    bravo raziskovalcem ;)

  • 15:58 25. Januar 2018.

    Pretirane aktivacije celičnega sistema pa se globalno masovno sistematično uči že dojenčkova telesca, ki ne bi smela takemu učenju nikdar …

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.