Januarja smo poročali o primeru oslovskega kašlja na eni od osnovnih šol v Ljubljani, zdaj pa smo v uredništvo prejeli informacije o novih obolelih med otroci. Primeri te zelo nalezljive bolezni dihal, proti kateri se otroci v Sloveniji cepijo že od leta 1959, so razmeroma redki, a se nizke incidenčne stopnje izmenjujejo z visokimi.

„Od 1. septembra do 10. oktobra smo zabeležili 15 primerov oslovskega kašlja,“ pojasnjuje Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Šest primerov so zabeležili v območni enoti Novo mesto, štiri v Ravnah na Koroškem, tri v Ljubljani, enega v območni enoti Kranj in enega v Celju. Večina bolnikov je bila mlajša od 15 let, trije od 12 primerov so bili med odraslimi.

Letos že 189 primerov 

V letošnjem letu so sicer do 10. oktobra zabeležili 189 primerov oslovskega kašlja. Od tega 76 v območni enoti Ljubljana, 27 v Mariboru, 26 v Novem mestu, 21 v Celju, 15 v Novi Gorici, devet v kranju, osem v Murski Soboti, šest v Ravnah na Koroškem in en primer v območni enoti Koper. Sto bolnikov je bilo mlajših od 15 let, med njimi 20 celo od enega leta, 52 jih je bilo starih med 15 in 24 let, 37 pa 25 let in več.

Pri NIJZ poudarjajo, da smo z visoko preceplejnostjo zmanjšali pojavnost oslovskega kašlja v Sloveniji. „Ker pa imunost po cepljenju (pa tudi po preboleli bolezni) pri nekaterih relativno hitro upade, se lahko zgodi, da tudi cepljene osebe zbolijo za oslovskim kašljem,“ pojasnjuje Grgič Vitkova.

Med prijavljenimi okužbami je bilo v letu 2017 144 oseb cepljenih z enim do petih odmerkov cepiva, 22 oseb je bilo necepljenih, za 48 pa ni znano. Do 10. oktobra 2018 je bilo med zabeleženimi primeri obolelih 94 cepljenih in 47 necepljenih oseb, za 48 nimajo podatkov.

Najbolj nevaren je za dojenčke

Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. „Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, lahko imajo epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov,“ navajajo na spletni strani NIJZ. „Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.“ 

Foto: Profimedia Oslovski kašelj

Od leta 1970 sta bila v Sloveniji dva smrtna primera zaradi oslovskega kašlja, in sicer leta 1995 in 2003. Pred tem je bila umrljivost bistveno pogostejša. Še leta 1955 je bilo po podatkih poročila o cepljenju za oslovskim kašljem umrlo kar 30 oseb.

S cepljenjem se je obolevanje za to boleznijo močno zmanjšalo, vendar se v zadnjih letih ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki, ker imunost po cepljenju oz. preboleli bolezni ni dolgotrajna.

Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju in tudi posredno preko okuženih predmetov.

Začne se kot navaden prehlad

„V začetkub bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu, pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povečana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj,“ pojasnjujejo pri NIJZ. „Nato se prične kašelj postopoma stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.“

Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šestih mesecev. „Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost,“ razlagajo pri NIJZ. „Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.“

Zdravijo ga z antibiotikom

Oslovski kašelj zdravijo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.

Foto: Profimedia Oslovski kašelj

Najučinkovitejši nači preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. „Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b in otroški paralizi,“ pojasnjujejo pri NIJZ. „Ostala dva odmerka dobijo v starosti 12 do 24 meecev in osem let oz. v tretjem razredu osnovne šole.“

dezurni@zurnal24.si