Predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki so jo vložili poslanci SMC in so jo v prvem branju poslanci že podprli, je na noge dvignila stroko. Novelo bodo v četrtek obravnavali na odboru za zdravstvo, farmacevti pa so na današnji novinarski konferenci poudarili, da novi zakon prinaša katastrofalne posledice; slabšo dostopnost do zdravil in lekarniških storitev, slabšo preskrbo prebivalcev z zdravili, povečan bo pritisk na pospeševanje prodaje zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil in pojavila se bo možnost nastajanja monopolov.

Napovedali zapiranje lekarn

V primeru da pristojni odbor v četrtek novelo sprejme kot primerno za nadaljno obravnavo v državnem zboru, je predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič napovedala celo protestno zapiranje lekarn, v primeru, da gre zakon skozi drugo in tretje branje, bodo začeli z zbiranjem podpisov za referendum. "Moramo preprečiti to katastrofo v slovenskem zdravstvenem sistemu," je dodal Matija Centrih iz Združenja zasebnih lekarn pri Gospodarski zbornici Slovenije. 

Po besedah Potočnik Benčičeve zdajšnji sistem lekarništva omogoča, da so storitve in zdravila  enako dostopna vsem državljanom, tako v mestih kot na podeželju. Predlog novele zakona zdaj posega tudi v lekarniško mrežo. "Praksa drugih evropskih držav kaže, da deregulacija sicer poveča število lekarn v večjih mestih, vendar prinese zapiranje lekarn v majhnih krajih in zlasti na podeželju," je dodala. 

SMC namreč predlaga, da se kot eno od meril za oblikovanje mreže doda število dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne, prav tako bi dopustili možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva. 

Foto: Barbara Reya

Zgostitev mreže v mestih po mnenju predsednice zbornice ne pomeni samo zapiranja lekarn na podeželju, ampak pomeni tudi slabšo preskrbo z zdravili tudi mestih. Slovenija ima približno dva milijona prebivalcev, na leto pa se predpiše nekaj več kot 17 milijonov receptov, je opisala. "Če to razdelimo na večje število lekarn, bodo te prisiljene zmanjšati zaloge zdravil in število zaposlenih ter njihovo izobraževanje. Danes državljani Slovenije dobijo zdravila že ob prvem obisku lekarne. Kako bo v primeru, da se ta scenarij uresniči, na primer s preskrbo z zdravili za zdravljenje rakavih obolenj?" se sprašuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Možno zaprtje manjših lekarn

Predlogu novele, ki so ga vložili v SMC, nasprotujejo tudi v Združenju zasebnih lekarn pri GZS. Po besedah Matije Centriha bi se lahko lekarne v manjših krajih celo zaprle. Po njegovem so izkušnje med epidemijo korona virusa pokazale, da je pri nas lekarništvo dobro urejeno, nenazadnje smo prebivalci ves ta čas in brez težav dobivali tako zdravila kot medicinske pripomočke. "Zato še toliko manj razumemo potrebo po neustreznih spremembah lekarništva, zaradi katerih bomo vrata v lastništvo slovenskih lekarn na široko odprli tujemu kapitalu. V kapitalu smo vsi samo številka, saj je tam najpomembnejši dobiček. Takrat se ne bodo izdajala najustreznejša zdravila, ampak najbolj donosna," je še dejal Centrih. "Podobno, kot se zapirajo pošte in banke v manjših krajih, se bodo pod taktirko optimizacije zaprle tudi lekarne. Hitro se lahko zgodi, da bodo občani Podčetrtka, Bohinjske Bistrice, Lovrenca na Pohorju, Komna in še katerega manjšega kraja imeli precej dlje do najbližje lekarne kot danes."

Foto: Profimedia Lekarna Predlagana novela po besedah predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irene Ilešič Čujovič ne bi bila le izjemno škodljiva za prebivalstvo, pač pa bi tudi pomenila delovno-pravne posledice za zaposlene v lekarnah, ki bi bili lahko po zaprtju lekarn premeščeni v drug kraj, lahko pa bi tudi ostali brez službe.

Posledice liberalizacije lekarn na Hrvaškem

Ana Soldo, predsednica Lekarniške zbornice Hrvaške, je povedala, da je liberalizacija lekarn na Hrvaškem pred desetimi leti, kar prinesla veliko slabšo situacijo, kot je trenutno v Sloveniji. "Danes imamo 1200 lekarn, ki jih večina dela tako, da ima samo enega farmacevta na izmeni. Posledično je kakovost dela in lekarniške skrbi bistveno nižja, kot smo jo imeli pred tem. Tudi zaupanje pacientov v naše delo je nižje. Razvoj lekarniške stroke se je zaustavil za od 10 do 15 let. Liberalizacija je povzročila tudi, da se farmacevti ne želijo več zaposliti v lekarnah. Prav tako nam je prinesla slabšo dostopnost do zdravil," je izkušnjo na sosednjem Hrvaškem opisala tamkajšnja farmacevtka. 

dezurni@styria-media.si