Do tega petka v Sloveniji poteka mednarodna kampanja s sloganom "Zdravila niso bonboni", ki ozavešča o varni uporabi zdravil brez recepta. Čeprav so ta zdravila v lekarnah dostopna brez recepta, njihova nepravilna uporaba ni brez tveganj, opozarjajo farmacevti.

Neželeni učinki, kot so prebavne motnje, zaspanost, alergijske reakcije, nevarne kombinacije z zdravili na recept, podvajanje učinkovin ali prikrivanje resnejših bolezni so resna tveganja, ki lahko ogrozijo zdravljenje pa tudi zdravje. Posebej ranljive skupine so otroci, starejši, nosečnice in kronični bolniki.

Primer pogosto pretirane uporabe so analgetiki

"Po naših opažanjih je razširjeno zmotno prepričanje, do so zdravila brez recepta v primerjavi zdravili na recept neškodljiva. Posledično se pogosto uporabljajo predolgo časa ali celo v prevelikih odmerkih. Primer pogosto pretirane uporabe so analgetiki. Pri tem se morajo vsi bolniki zavedati, da so zdravila brez recepta večinoma namenjena kratkotrajnemu lajšanju težav. Če so v kakršnih koli dvomih ali se zdravstvene težave v nekaj dneh ne izboljšajo, vprašajte farmacevta ali zdravnika. Farmacevtski strokovni delavci v lekarnah lahko bolnikom pomagajo razumeti navodila za uporabo, jih tudi opozorijo na morebitne neželene učinke in lahko preverijo, ali bi lahko prišlo do nevarnih kombinacij z drugimi zdravili,"  poudarja Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS)

V LZS tako poudarjajo, da pred uporabo zdravil brez recepta bolniki vedno:

• natančno preberejo navodilo za uporabo,
• preverijo učinkovino na ovojnini in v navodilu,
• zdravila brez recepta uporabljajo le krajši čas,
• ob dvomu vprašajo za nasvet farmacevta ali zdravnika.

Povsem varnega zdravila ni

Pri LZS poudarjajo, da dravljenje z zdravili prinaša tudi določena tveganja glede neželenih učinkov. "Dejstvo je, da popolnoma varnega zdravila ni. Čeprav je varnost zdravil temeljito preverjena že pred pridobitvijo dovoljenja za promet, nekatere neželene učinke in interakcije mogoče odkrijejo šele ob vstopu zdravila na trgu in uporabi v redni klinični praksi." 

Poročila zdravstvenih delavcev in bolnikov so zato eden od načinov spremljanja zdravila v celotnem obdobju njegove uporabe. Ti podatki in primerjava s podatki iz drugih virov lahko pomembno prispevajo k oceni morebitnega tveganja. "O domnevnem neželenem učinku zdravila lahko poročajo tudi bolnik oziroma njegov skrbnik ali negovalec, vendar tudi v LZS svetujemo, da se o domnevnem neželenem učinku in o zdravstvenem reševanju morebitnih težav zaradi neželenih učinkov zdravil pacient najprej pogovori s svojim farmacevtom ali zdravnikom," svetuje Potočnik Benčič.

Foto: Profimedia lekarna, domača lekarna, potovalna lekarna, prva pomoč V Sloveniji imamo 354 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.   

dezurni@styria-media.si