Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, predvideva, da otroci ne bi bili več zavarovani po svojih starših, ampak bi bili samostojna kategorija zavarovancev do 18. leta starosti ali pa do konca študija oz. 26. leta starosti.

Zdravstvo To nam prinaša najnovejša različica ključnega zakona

Tako bi se vsem otrokom zagotavljal enak dostop do obveznega zdravstvenega zavarovanja ne glede na pravni položaj njihovih staršev.

V preteklosti, zlasti v letih finančne in gospodarske krize se je dogajalo, da so starši, z njimi pa tudi otroci, izgubili obvezno zdravstveno zavarovanje, ker niso imeli plačanih prispevkov.

V predlogu zakona se tako ohranja določba, da je lahko po zavarovancu kot družinski član obvezno zavarovan zakonec oziroma zunajzakonski partner, ne more pa biti več tako zavarovan otrok ali starš zavarovanca. Se pa ohranja status družinskega člana tistim staršem, ki bodo na dan uveljavitve tega zakona vključeni v zavarovanje kot družinski člani.

Novi pogoji za zavarovanje družinskega člana

Foto: Nik Rovan slovenija16.02.09, zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije, zzzs, ljubljana,

Zaostrujejo se tudi pogoji za zavarovanje družinskega člana. Če bo zakon sprejet, se po novem kot družinski član ne bo mogel zavarovati zakonec oziroma partner, ki ne dela, a je sposoben za delo. Lahko pa se bodo zavaroval, če aktivno išče zaposlitev in je vpisan v evidenco brezposelnih oseb, ali pa vzgaja otroke do vstopa v prvi razred osnove šole oziroma je nezmožen za delo. Po zakonu se šteje, da je oseba nezmožna za delo, če tako z odločbo določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali če je starejša od 65 let.

11 zavarovalnih stopenj ne bo več

V predlogu zakona se uvaja enoten sistem urejanja socialnega zavarovanja, ki je usklajen s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Medtem ko je v današnjem sistemu 11 različnih zavarovalnih stopenj, pa bi bili po novem zavarovanci razvrščeni v kategorije in s tem zavarovalne osnove, od katerih bi plačevali prispevke, kot v pokojninskem zavarovanju.

Prispevna stopnja je po predlogu zakona določena pri 6,36 odstotka od zavarovalne osnove za zavarovanca in 6,56 odstotka za delodajalca, kot je to sedaj določeno pri zaposlenih, ki tudi največ vplačujejo v zdravstveno blagajno.

Po novem bi po tej prispevni stopnji (6,36 odstotka) obremenili vse zavarovance, razen upokojencev, pri katerih pokojninska blagajna prispeva zavarovanje za delodajalca (6,56 odstotka), in nekaterih drugih izjem.

Spremembe za kmete

Medtem ko se lahko kmetje po trenutno veljavni ureditvi obvezno zdravstveno zavarujejo na treh različnih osnovah in po štirih različnih stopnjah, pa po novem predlagajo, da bi bila določena enotna osnova, kot je določena v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji.

Za samostojne podjetnike in družbenike podjetij bi ostalo enako, saj so ob zadnji noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uskladili zavarovalno osnovo z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Osnova za njih velja dobiček, v katerem niso obračunani prispevki ter znižanje in povečanje davčne osnove. Pri tem pa je za samostojne podjetnike najnižja zavarovalna osnova 60 odstotkov povprečne plače, za družbenike in ustanovitelje pa najmanj 90 odstotkov povprečne plače. Najvišja zavarovalna osnova pa bi bila v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju triinpolkratnik povprečne plače.

Zakon na novo določa najnižjo osnovo za plačilo prispevkov za osebe, ki prejemajo pokojnino iz tujine. Ti bi morali prispevati v zdravstveno blagajno 13 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec.

Za tiste, ki prejemajo invalidnine in republiške priznavalnine ter osebe, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o družbenem varstvu prizadetih oseb, bi zavarovalna osnova znašala 30 odstotkov zadnje povprečne letne plače, preračunane na mesec.

Po isti osnovi bi določali tudi prispevke za osebe, ki prejemajo stalno denarno pomoč in za osebe uživalce priznavalnin po predpisih o varstvu udeležencev vojn, za begunce in osebe s subsidiarno zaščito ter za tujce, ki se izobražujejo. Sedaj je njihova osnova povprečna bruto plača za oktober predhodnega leta.

Če bo zakon sprejet, bodo družinski pomočniki plačevali prispevke od nadomestila oziroma prejemka, ki ga prejmejo. Sedaj je osnova za plačilo njihovih prispevkov minimalna plača.

Za določene kategorije zavarovancev prispevki iz proračuna

Še naprej bi se posredno iz proračunskih sredstev krili prispevki za nekatere kategorije zavarovancev. To so:

• poklicni rejniki,
• vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega roka,
• uživalci pravic po zakonu, ki ureja starševsko varstvo,
• uživalci invalidnin, priznavalnin in drugih pravic po posebnih predpisih,

Prejemniki nadomestil po zakonu o družbenem varstvu prizadetih otrok, upravičenci do stalne denarne pomoči, begunci in osebe s subsidiarno zaščito ter priporniki in obsojenci.

Pristojna občina bi krila prispevke delodajalca za družinske pomočnike in za upravičence do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Po vzoru pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa predlog zakona tudi določa prednostni vrstni red zavarovanja v primeru obstoja več pravnih razmerij, ki so podlaga za zavarovanje, s čimer odpravlja možnost dvojnih zavarovanj. ZZZS pa bi po zakonu imel večja pooblastila, da popravi podatke oziroma uredi zavarovanja, s čimer se posledično razbremenjuje zavezanca za prijavo.

Doplačilo, ki bo nadomestilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje

To ni edini prispevek, ki bi ga zavarovanci plačevali po novem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, če bo sprejet. Zaradi načrtovane ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se načrtuje zdravstveno doplačilo, a ker še ni usklajeno z ministrstvom za finance, v predlogu zakona še ni podrobno opredeljeno.