Slovenski pediatri v zadnjih letih opažajo, da nekateri starši hodijo na cepljenje v Avstrijo k določeni osebi oziroma k določenemu zdravniku in imajo vse nalepke, da so otroka cepili, čeprav ga niso.

"Gre pravzaprav za enega zdravnika in eno osebo, za katerega ime in priimek pediatri vemo, vendar tega, ali je bila nalepka kupljena ali ne, ne moremo dokazati. Ta zdravnik nalepi nalepko v našo cepilno knjižico, se podpiše, da žig, da datum," pove pediatrinja iz Zdravstvenega doma Ljubljana Alenka Rus.

"Imam nekaj primerov v svoji ambulanti in na moje vprašanje, zakaj pravzaprav so se starši odločili za cepljenje v Avstriji, ker pravzaprav pri nas bi bili cepljeni z enakim cepivom in to bi bilo zastonj, so mi rekli, da je to zato, ker je ta gospod zdravnik tudi homeopat in on ob tem cepljenju predpiše ali pa doda še neka homeopatska zdravila, ki delujejo na način, da zmanjšajo stranske učinke tega cepljenja."

Potrdilo pred odhodom v vrtec

Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je pogoj pogoj za vključitev v javne vrtce, razen v redkih medicinskih primerih. Potrdilo iz tujine ne zadošča –  o cepljenju se morajo namreč strinjati tudi v slovenskem zdravstvenem sistemu. 

V dvomih, ali so bili otroci res cepljeni čez mejo, so nekateri pediatri predlagali določanje protiteles. Starši so to možnost odklonili, pediatri pa so zavrnili izdajo potrdil. Po mnenju njihove pravne službe namreč tega niso dolžni storiti za cepljenje, ki ga niso opravili sam, pojasni pediatrinja. 

"Seveda, obstajajo načini, kajti po cepljenju se lahko ugotavlja pač število protiteles, ampak vendarle, ugotavljanje protiteles je spet na neki način invaziven poseg. Potreben je namreč odvzem krvi. Nekateri kolegi, jaz moram reči, da tega staršem še nisem predlagala, so to predlagali, ker je seveda ta debata vroča med nami pediatri, vendar starši  to absolutno zavračajo," je povedala pediatrinja. 

Foto: V. L. Novinarska konferenca na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje "Ali to cepljenje velja ali ne, enako vprašanje lahko postavimo, ali velja za nekoga, ki je bil cepljen v Nemčiji, pa se je preselil k nam. To cepljenje seveda velja. Zdaj, ali to cepljenje iz Avstrije velja ali ne, je seveda stvar debate. Mi tega ne moremo preveriti, ne moremo dokazati. Starši trdijo, da je otrok bil cepljen. Lahko jim nakažemo, lahko jim rečemo, glejte, ne vem, ali je otrok zares zaščiten, ampak to je pa tudi vse, kar lahko naredimo."

Slovenska zdravniška se je obrnila na avstrijsko, vendar zaman, omenjeni pediater iz avstrijskega Gradca namreč ni član tamkajšnjega zdravniškega združenja, kar pomeni, da nimajo vpliva, je še pojasnila Alenka Rus. "Vsekakor ni v redu in vsekakor smo pediatri zelo pozorni na take otroke, ker vendarle tudi vsak diagnostika v primeru bolezni mora iti v neko drugo smer, če ti pravzaprav veš, ali je ta otrok zares zaščiten ali ne," je povedala.

Dolga tradicija

V Sloveniji se lahko pohvalimo, da ima naš nacionalni program cepljenja že dolgo tradicijo, saj so bila številna cepljenja, zlasti za otroke, omogočena v 60. letih prejšnjega stoletja. "Sistematično cepljenje skozi več desetletij je omogočilo, da se pri nas nekatere nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe s Hib, ne pojavljajo več, nekatere pa redko – denimo tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic," je na današnji novinarski konferenci pred letošnjim svetovnim in evropskim tednom cepljenja, ki obeležujemo v drugi polovici aprila, poudarila Dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Že dolga leta je na voljo in priporočljivo cepljenje vseh odraslih proti davici in tetanusu na vsakih 10 let, celotni populaciji pa je omogočeno tudi brezplačno cepljenje proti gripi. V zadnjih letih se je program razširil z možnostjo cepljenja nosečnic proti gripi, oslovskem kašlju in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Program omogoča tudi cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za odrasle, ki so rojeni od leta 1970 do 1983, za starejše od 65 let in kronične bolnike pa tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam.

To je letošnja novost

Letošnja novost programa pa je, da bodo dojenčki do 6. meseca starosti prejeli zaščito proti RSV z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi, in sicer bodo dojenčki, rojeni med sezono RSV prejeli zaščito v porodnišnici ob odpustu, rojeni izven sezone pa bodo zaščito prejeli pri pediatru ob začetku prve sezone RSV.

Cepljenje ima posebno vlogo pri zaščiti dojenčkov in majhnih otrok, ki so zaradi nezrelega imunskega sistema najbolj ranljivi. "Cepljenje jih namreč zaščiti že pred okužbo samo ali pa pred težjim potekom bolezni. Zaščiti jih na prefinjen in varen način vnaprejšnje priprave imunskega sistema, kako naj odreagira ob stiku z določenim povzročiteljem. Tako lahko telo nevarnost hitreje prepozna, pravočasno reagira in pripravi ustrezno obrambo," je ob tem povedala pediatrinja.

Po njenem starši pediatrom v glavnem zaupajo glede informacij o cepljenju. "Mi tudi razumemo starševske dvome in oklevanja, a naš cilj je podati jasno informacijo – cepljenje ostaja eno najbolj varnih in učinkovitih zaščit za otroke. Zato bi moralo biti cepljenje standard in ne privilegij prav za vse otroke tega sveta,” je jasna aktualna pediatrinja leta.

Cepljenje v nosečnosti

Za zaščito pred nekaterimi okužbami v prvih mesecih dojenčkovega življenja, ko je najbolj ranljiv in sam še ne more biti cepljen, lahko poskrbi že nosečnica. V nosečnosti se priporoča cepljenje proti oslovskemu kašlju, gripi in respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV). Cepljenje je varno in učinkovito.

"S cepljenjem nosečnica razvije protitelesa, ki se preko posteljice in kasneje tudi z materinim mlekom prenašajo na otroka ter ga ščitijo v prvih, najbolj ranljivih mesecih življenja. Okužbe, kot so RSV, oslovski kašelj in gripa, lahko pri dojenčkih povzročijo hude zaplete, pri nosečnicah pa je potek bolezni lahko hujši, zato cepljenje pomembno zmanjšuje obolevnost in celo umrljivost. Cepiva so neživa, ne morejo povzročiti okužbe ali poškodbe ploda, neželeni učinki pa so večinoma blagi in prehodni," je pojasnil Miha Lučkovnik, ginekolog in vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

V Sloveniji je razmeroma dobra precepljenost z obveznimi cepljenji, slabša s priporočenimi cepljenji otrok in najslabša s priporočenimi cepljenji odraslih. "V odrasli dobi tistim, ki so bili popolno cepljeni kot otroci, določena cepljenja samo priporočamo in pravzaprav niso obvezna,"  je pojasnila Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica z Zdravstvenega doma Ljubljana. Gre za cepljenje proti davici, tetanusu, KME, oslovskemu kašlju, gripi itd. Prav tako se priporočajo določena cepljenja in zaščita v primeru potovanj na endemska področja.

Foto: Profimedia Cepljenje Družinska zdravnica je dodala, ima tudi pri odraslih največji vpliv na odločanje o cepljenju mnenje osebnega izbranega zdravnika. "Zanimivost, ki jo opažamo pri cepljenjih odrasle populacije, je vpliv motivacije na pripravljenost za cepljenje. Pri cepljenjih in zaščito z zdravili zaradi turizma opažamo, da so posamezniki precej brezskrbni – ne povprašujejo po sestavi cepiva, po stranskih učinkih ali po številu posameznikov, ki so že prejeli to cepivo. V primerjavi s cepljenjem proti gripi, covidu-19 itd., kjer so skepsa, dvomi, vprašanja in odziv na cepljenja zelo drugačni," je ponazorila Kopčavar Guček. 

Vodja centra za geriatrično medicino Gregor Veninšek je izpostavil tudi pomembnost cepljenja za starejše, saj njihov imunski sistem slabi in so bolj izpostavljeni okužbam. "Če gledamo skupnost, v kateri živimo, vemo, da če se bomo precepili, jo bo skupnost odnesla dosti bolje," je poudaril. Dodal je, da cepljenje proti gripi lahko pomembno zmanjša obolevnost, število obiskov pri osebnem zdravniku ali na urgenci ter zmanjša število hospitalizacij in smrti.

dezurni@styria-media.si