Pomemben preboj slovenskih raziskovalcev

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Slovenski raziskovalci razvili tehnologijo za nadzor delovanja genov z naravnimi hormoni.
Oglej si celoten članek

Raziskovalci Kemijskega inštituta so razvili tehnologijo, ki omogoča, da naravni telesni hormoni delujejo kot stikala, s katerimi v celici vklapljajo, ali izklapljajo izbrane gene. Ker temelji izključno na človeških beljakovinah, je varnejša za organizem in odpira možnosti za razvoj pametnih celičnih terapij, biosenzorjev in raziskovalnih orodij.

Raziskovalna skupina z odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta v sestavi Romana Jerale, Erika Rihtarja, Tine Fink, Filipa Ivanovskega in Eve Koplan je pokazala, da je mogoče človeške jedrne receptorje - beljakovine, ki v telesu zaznavajo hormone - uporabiti kot gradnike umetnih genskih vezij. Ko se na receptor veže hormon, se v celici sproži natančno nadzorovan odziv, ki vpliva na izražanje izbranega gena.

"Posebnost raziskave je, da se ob zadostni jakosti signala v celici tvorijo drobne tekoče kapljice iz beljakovin, imenovane biomolekularni kondenzati. Te delujejo kot mikroskopske tovarne, ki močno okrepijo delovanje izbranega gena, tudi več kot dvestokrat," so zapisali v sporočilu za javnost. S tem so raziskovalci pokazali, kako je mogoče biološke signale telesa pretvoriti v zelo učinkovit in nadzorovan genski odziv.

Sistem deluje z naravnimi hormoni, kot so ščitnični hormon, vitamin D, estrogen ali stresni hormon kortizol, možno pa ga je povezati tudi z orodjem CRISPR za ciljno uravnavanje izražanja izbranega gena. Pomembna prednost nove metode je, da uporablja izključno človeške beljakovine, kar pomeni boljšo združljivost z organizmom.

Raziskava po navedbah raziskovalcev tako odpira novo poglavje v sintezni biologiji, saj kaže, kako je mogoče fiziološke signale telesa neposredno uporabiti za programiranje celičnih odzivov. Takšen pristop bi lahko v prihodnje omogočil razvoj pametnih celičnih terapij, naprednih biosenzorjev in novih raziskovalnih orodij za razumevanje celične regulacije, so navedli.

Raziskavo so objavili v reviji Nature Communications.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.