Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) so se odzvali na napovedane zareze v osnovno in srednje šolstvo: "Ostro zavračamo varčevalne ukrepe Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki neposredno posegajo v zdrav razvoj otrok." 

Začeli naj bi najprej z ukinitvijo plačila učiteljem za nudenje učne pomoči, ki jo ti zagotavljajo učencem, temu ukrepu pa naj bi sledila tudi ukinitev financiranja interesnih dejavnosti in spremembe financiranja šol v naravi, glasbenih šol, manj denarja naj bi dobile srednje šole. Pri ZPMS takšne ukrepe označujejo kot nedopustne in neodgovorne. "Sprašujemo se, ali se tisti, ki sprejemajo te kratkovidne ukrepe, zavedajo, da s tem dolgoročno škodijo razvoju otrok in s tem razvoju družbe. Po nam znanih podatkih bo MIZŠ privarčevalo malo, a posledice bodo trajne in nepopravljive," pravijo.

Poseganje v zdrav razvoj otrok

Pri ZPMS sicer že dlje časa opozarjajo, da spremenjena socialna zakonodaja, zaostrene gospodarske razmere in različni varčevalni ukrepi močno posegajo v možnosti za vsestranski zdrav razvoj otrok. "Ta je namreč vse bolj odvisen od materialnega statusa njihovih staršev, kar je ob podatku, da vsaj 55 tisoč otrok živi pod pragom revščine, povsem nedopustno," pravijo.

V vsakodnevnem stiku z družinami v stiski ugotavljajo, da je uspešnost otrok v šolskem sistemu vse bolj odvisna tudi od zavzetosti staršev, dodatne učne pomoči in materialnih sredstev, ki jim omogoča razvoj talentov v zunajšolskih dejavnostih. Te so še posebej pomembne za otroke, ki svoje potrditve ne najdejo v samem šolskem uspehu, imajo pa talente, ki jim ob primerni podpori in razvoju krepijo samozavest in samopodobo. Zaradi materialnih stisk družin se vse več otrok ne more vključevati v zunajšolske interesne dejavnosti, zato opozarjajo, da imajo te, ki jih omogočajo šole, toliko večji pomen. "Enako velja za napovedano zmanjšanje sofinanciranja programov glasbenih šol, ene od dejavnosti, ki je zaradi stroškov otrokom iz socialno šibkih okolij vse manj dosegljiva že sedaj!" dodajajo.

Iz individualne v skupinsko

Ostro nasprotujejo tudi navodilu, da naj se obravnava otrok, ki imajo v dolgotrajnih strokovnih postopkih s strokovnimi odločbami ugotovljen tak primanjkljaj, ki zahteva individualno obravnavo, združuje v skupinskega, "saj je to neposreden poseg v strokovnost komisij, ki so sprejele take, verjamemo da kompetentne odločitve za čim boljši otrokov razvoj". Bojijo se tudi, da bo v primeru, če bo primanjkljaj izvedenih učnih obveznosti učitelja postalo edino merilo za to, kdo bo izvajalec učne pomoči v šolah, njena kakovost padla.

"Novi varčevalni ukrepi bodo še dodatno razslojili našo družbo. Tisti, ki so že pod pragom revščine ali na njenem robu pa bodo še bolj potisnjeni proti socialnem dnu," opozarja predsednica Darja Groznik. Opozarja namreč, da ocena 55 tisoč otrok, ki živijo pod pragom revščine, ni realna podoba naše družbe. "Doplačil k interesnim dejavnostim ali zagotavljanje drugih možnosti za zdrav razvoj otrokovih potencialov ne zmore financirati veliko število družin, ki so morda uradno še tik nad tem, statistično postavljenim, pragom," pojasnjuje. 

"Ne dopuščamo, da otroci na svojih ramenih nosijo posledice in bremena nespametnih odločitev odraslih," so sklenili.