Debelost je kompleksen zdravstveni izziv sodobne družbe, ki po ocenah prizadene skoraj milijardo ljudi po vsem svetu. V Sloveniji se z debelostjo sooča približno 350.000 oseb. Medicina debelost priznava kot progresivno kronično stanje, ki povečuje tveganje za več kot 200 resnih zdravstvenih zapletov.
Na Kongresnem trgu v Ljubljani lahko v teh dneh izkusite simulacijo "Občuti breme debelosti." Interaktivna postavitev mimoidočim na simbolen način omogoča vpogled v breme debelosti. Skozi izkušnjo predsodka, samorefleksije in razumevanja se bodo obiskovalci soočili s fizično in psihološko težo življenja z debelostjo.
Generalni direktor Novo Nordisk Slovenija Jurij Stariha je opozoril na to, da je potrebna odprava stigme in da osebe s prekomerno maso in debelostjo za bolezen niso krive same. Poudaril je, da je za iskanje dolgoročnih pozitivnih ukrepov potrebno sodelovanje odločevalcev, stroke in bolnikov. "Stigma ob tem ne pomaga, nasprotno. Dejansko, ko ljudje vidijo, da jih obsojajo, se zaprejo in se tudi bojijo iskati pomoč," je povedal Stariha.
V majhnem ograjenem prostoru, ki stoji na Kongresnem trgu, si lahko obiskovalci nadenejo enega od telovnikov z 12 kilogrami. Že ta masa namreč vpliva na gibljivost sklepov, je še pojasnil Stariha. Inštalacija bo odprta od srede do nedelje.
Na strokovnem posvetu, ki je spremljal otvoritev simulacije, so predstavniki medicinske stroke in drugih relevantnih področij osvetlili sodobno razumevanje debelosti kot kompleksne kronične bolezni.
Ko govorimo o debelosti kot bolezni, govorimo o kompleksnem prepletu bioloških, okoljskih in psiholoških dejavnikov. Zožitev problema na vprašanje volje je z vidika medicine poenostavljena in škodljiva, smo slišali od strokovnjakov.
Poudarjajo, da uspešna obravnava debelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje medicinsko podporo, prilagojeno telesno aktivnost, prehransko svetovanje in psihološko podporo. "Splošen nasvet ‘več se gibajte’ pogosto ne zadostuje. Pri osebah z debelostjo so prisotne tako fizične kot psihološke ovire, zato mora biti obravnava prilagojena posamezniku," je poudarila Neža Majdič, ki je specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Stigma je velika
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so izvedli poizvedovanje in anketiranje članov društva, ki je pokazalo, da je stigma velika, je povedal predsednik društva Matija Cevc. Anketa je pokazala tudi, da je med osebami s trebušno debelostjo 87 odstotkov žensk in 67 odstotkov anketiranih moških. Vzroke za tovrstno razliko med spoloma Cevc pripisuje menopavzi, ki vpliva tako na hormonsko kot psihološko raven.
Na strokovnem posvetu je internist predstavil izsledke raziskave društva o dojemanju debelosti. Rezultati razkrivajo, da skoraj 90 odstotkov vprašanih debelost prepoznava kot kronično bolezen, 77 odstotkov pa jih še vedno meni, da je rešitev izključno v disciplini posameznika.
"Raziskava potrjuje, da se ljudje najbolj bojijo srčnega infarkta in možganske kapi, a svoje telesne teže ne povežejo pravočasno s temi tveganji," opozarja zdravnik. Podatek, da se 60 odstotkov vprašanih o svoji teži, nikoli ni pogovorilo z zdravnikom, je alarmanten, poudarja. "Imamo moč aktivno poseči v potek bolezni, če le pravočasno premagamo tišino in predsodke," je dejal.
Pamet v roke, pojdite do zdravnika
"Pamet v roke, pojdite do zdravnika, se pogovorite in to težavo zagrabite z vseh koncev," je svetoval Cevc.
Cevc je pri tem poudaril še dejstvo, da je 60 odstotkov vprašanih že skušalo shujšati, ampak ni nihče znižane teže ohranil dolgo. Pride do tako imenovanega jojo fenomena, ko oseba shujša 10 kilogramov in se zredi za 12 kilogramov v relativno kratkem času, je pojasnil.
Po njegovih besedah je imela velika večina anketiranih zadržke do jemanja zdravil, ki so dokazano učinkovita pri nižanju telesne teže, kupujejo pa prehranske dodatke, ki večinoma nimajo dokazanih pozitivnih učinkov.
"Ko enkrat debelost razumemo kot neko kompleksno kronično bolezen, ki ima biološko ozadje, je vsem hitro jasno, da gibanje enostavno ni več vprašanje izključno samo šibke volje oziroma pomanjkanja volje. Takrat na gibanje začnemo gledati nekoliko drugače," je ob tem opozorila Majdič.
Povedala je še, da so ovire pri hujšanju večplastne. Navedla je fizične ovire, kot so bolečine v sklepih, hitrejša zadihanost in slabša zmogljivost. Poudarila pa je tudi psihološki vidik, kamor sodijo strah pred ponovnim neuspehom, strah pred gibanjem in stigma v družbi.
Meni, da bi moral biti pristop do hujšanja večdisciplinaren in bi moral vključevati zdravnike, dietetike, kineziologe in psihologe. Pot bolnika z debelostjo bi se morala začeti z rednim presejanjem na primarni ravni, torej iskanjem oseb s povečanim tveganjem za debelost. Glede na pridružene bolezni bi bilo treba bolnika usmeriti na nadaljnjo obravnavo.
Cevc je dodal, da je začetek zagotovo primarna obravnava z vključitvijo v centre zdravja, ki jih ima večina zdravstvenih domov. Potrebna pa je tudi vseživljenjska rehabilitacija, kjer bi moral imeti ključno vlogo različna društva, ki bi prevzela bolnike. Tu pa je omejitev prav odločitev bolnika, da se temu pridruži, je še opozoril Cevc.