Zaradi tega rakotvornega plina umre več ljudi, kot v prometnih nesrečah

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Letno zaradi radona umre od 90 do 180 ljudi. To so občine, kjer je koncentracija tega plina največja.
Oglej si celoten članek

Radon je naraven radioaktiven plin brez vonja in barve. Nabira se v zaprtih prostorih in je lahko rakotvoren. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov.

"Letno zaradi radona umre od 90 do 180 ljudi, zaradi prometnih nesreč jih umre od 90 do 150, za pljučnim rakom pa okoli 1300 ljudi," je na nedavnem posvetu o radonu v stavbah povedal svetnik z Uprave RS za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej.

Na omenjeni okrogli mizi so med drugim opozorili, da imamo v Sloveniji opravljenih zelo malo meritev radona, statistični podatki pa niso dovolj obsežni.

Svetovna zdravstvena organizacija ( WHO) je ugotovila da se ob povišani koncentraciji radona za sto bequerelov na kubični meter (100 Bq/m3)tveganje za pljučnega raka poveča za osem odstotkov. "Med dihanjem se delci primejo na celice, ki obložijo dihalne poti, kjer lahko poškodujejo DNK in potencialno povzročijo pljučnega raka," pojasnjujejo. Izsledki novih raziskav potrjujejo, da je vzajemni učinek kajenja in radona še bolj škodljiv od kajenja samega.

V Sloveniji so meritve na območjih z več radona v stanovanjskih objektih priporočljive, v podjetjih na teh območjih pa po Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti obvezne. Potekajo v okviru nacionalnega radonskega programa, pri čemer del finančnih sredstev namenjajo tudi meritvam v bivalnem okolju na območjih z večjo verjetnostjo za povišano vsebnost radona. 

Foto: Uprava RS za varstvo pred sevanji

Sloveniji je največja koncentracija radona na Krasu, Notranjskem in Kočevskem, kar kažejo karte, ki so nastale po meritvah v zadnjih dveh desetletjih. To so območja s kamninami, ki so zelo razpokane, zato radon po razpokah prihaja na površje iz globljih delov zemeljske skorje. 

Za leto 2020

Z Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, kjer že tretje leto zapored zagotavljajo izvajanje meritev radona v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji, so sporočili, da se je začelo sistematično pregledovanje in izvajanja meritev radona za leto 2020.

Najbolj ogroženi 

Meritve radona v zasebnih hišah in stanovanjih se izvajajo v občinah Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk.  

Dodatno se lahko meritve izvajajo tudi na območjih Brda, Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica in Žirovnica.

V zasebnih hišah in stanovanjih letos izvaja meritve švedsko podjetje Radonova. Zainteresirani posamezniki iz naštetih občin lahko več informacij dobijo na povezavi http://www.radon-resitve.si/radon2020/, kjer se lahko tudi prijavite. 

"Med večjim delom leta je zračni pritisk v hiši nižji kot v okoliški zemlji, ki obkroža temelje vaše hiše. Ta razlika v zračnih pritiskih vleče zrak iz zemlje vključno z radonom v vašo hišo. Ta lahko vstopa v hišo kjerkoli je kakšna špranja ali odprtina v temeljni plošči oziroma vkopanih stenah."

Število meritev je omejeno. Meritve se izvajajo s pasivnimi detektorji, ki se jih za 60-dni do največ 90-dni postavi v bivalni prostor. Detektorje vrnete na naš naslov, vrednosti pa se odčitajo v certificiranem laboratoriju podjetja Radonova Laboratories AB. Poročilo o rezultatu meritve vam nato pošljejo na vaš naslov. 

Radona še vedno veliko

V obdobju od 2006 do 2017 so po podatkih Zavoda za delo opravili 1102 meritev koncentracije radona z detektorji sledi v 487 objektih, od tega 912 meritev v 480 šolah in vrtcih, 169 meritev v 49 javnih ustanovah in 21 meritev v 12 stanovanjih. Izmerjene koncentracije radona so bile v 120 šolah in vrtcih in treh stanovanjih višje od 300 Bq/m3, kar je mejna vrednost. "Izmerjene koncentracije radona so bile v 22 drugih ustanovah višje od 1000 Bq/m3 . Preseneča dejstvo, da je bila kar v 33 % vseh izbranih objektov izmerjena koncentracija radona višja od 300 Bq/m3," piše v poročilu za leto 2017. V Sloveniji je sprejeta mejna vrednost 300 Bq/m3 za povprečno celoletno koncentracijo radona v delovnem in bivalnem okolju

Po podatkih NIJZ- ja, je bila vsebnost radona in njegovih razpadnih produktov od aprila do oktobra 2015 z detektorji izmerjena v 87 vzgojno-izobraževalnih objektih, v skupaj 126 prostorih, od tega v 48 igralnicah vrtcev in 78 učilnicah osnovnih šol. V 43 prostorih šol in vrtcev je bila izmerjena presežena dopustna letna vsebnost radona, ki znaša 400 Bq/m3

Če vas skrbi, da imate v hiši morda povečano koncentracijo radona, hkrati pa ne živite v eni od občin, kjer potekajo brezplačne meritve, lahko te tudi naročite in plačate. Za eno merilno napravo je treba odšteti 60 evrov, meriti pa je treba med kurilno sezono in izven nje, tako da se potem lahko izračuna letno povprečje.

Med večjim delom leta je zračni pritisk v hiši nižji kot v okoliški zemlji, ki obkroža temelje vaše hiše. Ta razlika v zračnih pritiskih vleče zrak iz zemlje vključno z radonom v vašo hišo. Ta lahko vstopa v hišo kjerkoli je kakšna špranja ali odprtina v temeljni plošči oziroma vkopanih stenah.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 6

  • 16:07 21. Februar 2020.

    In zdaj naj tisti, ki živijo (živimo) na teh območjih, "bogatih" z radonom, nehajo dihat, da bodo preživeli.

  • 13:12 21. Februar 2020.

    ja, ta radon je že stara stvar, pri nas ogromno bajt z betono, kjer ga je še več, ... zunaj …

  • 08:27 21. Februar 2020.

    Naslov razumem kot sporočilo AVP in ostalih ,ki so plačani za varnost v prometu,da odlično opravljajo svoje delo !

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.