Prva ambulanta za stres

Foto: Reuters
Foto: Reuters
Pri prvem obisku v italijanski ambulanti bodo ugotavljali raven stresa in obremenjenost, kasneje bodo določili zdravljenje s pomočjo raznih specialistov, tudi fizioterapevtov in nutricionistov.
Oglej si celoten članek

Težave s stresom ima kar devet odraslih Italijanov od desetih. Od tega jih je kar polovica tako obremenjenih s stresom, da lahko resno ogrozi njihovo zdravje.

Navedene ugotovitve Evropske zveze za motnje zaradi napadov panike (Eurodap) so Italijane spodbudile k odprtju prve nacionalne ambulante namenjene stresu, ki je zaenkrat le v Rimu. Pri prvem pregledu bodo preverili, ali so bolniki preveč obremenjeni s stresom. Nato bo sledilo zdravljenje s pomočjo specialistov, denimo psihologov, psihoterapevtov, nutricionistov, internistov, tudi fizioterapevtov.

Depresija in anksioznost

Raziskava je vključila tisoč ljudi in ugotovila, da jih je le sto podvrženih takemu stresu, da lahko normalno, mirno in racionalno delujejo v vsakdanjem življenju in nimajo negativnih vplivov na počutje in zdravje. Skoraj 450 jih je imelo tako stresno življenje, da so imeli pogosto občutek utrujenosti, pa tudi zdravstvene težave kot so nespečnost, apatija, težave z želodcem in mišična napetost. Okoli 400 ljudi je imelo zelo stresno življenje in zato veliko možnosti za resnejše zdravstvene težave, kot so srčno-žilne težave, depresija in anksioznost.

“Prvi korak pri sproščanju stresa in odpravljanju težav povezanih s tresom je sploh ugotovitev, v kolikšni meri smo podvrženi stresu. Prepoznati moramo tudi prve simptome, kot so občutek tesnobe, slabe prehranjevalne navade, prebavne težave, hitro bitje srca, zadihanost, bolečine v vratu, ramenih in hrbtu,” pravi psihoterapevtka in predsednik Eurodapa Paola Vinciguerra.

Sovenija je tretja

“Žal ne poznam te raziskave in omenjene ambulante, tak da težko komentiram eno ali drugo. Kar se tiče raziskav, je seveda pomembno, kako merimo stres, ali gre za samooceno, pri tem je pomembno, kako zastavimo vprašanje, ali merimo raven stresnih hormonov v telesu, kdo financira raziskavo, na kašnem vzorcu je bila narejena in tako dalje,” pravi Helena Jeriček Klanšček iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dodaja, da glede na podatke mednarodne raziskave European Agency for Safety and Health at Work (EU-OSHA) v 31 državah iz leta 2013 (N= 16.622), med zaposlenimi nad 18 let, ne moremo trditi, da je samoocena stresa na delovnem mestu v Italiji najvišja, saj je Italija med 31. Državami na 10. “Na prvem mestu je Ciper, kjer 88 odstotkov vprašanih meni, da je stres na delovnem mestu pogost, na drugem je Grčija, kjer je takšnega mnenja 81 odstotkov vprašanih, na 3. sledi Slovenija, kjer 72 odstotkov vprašanih meni, da je pri nas stres na delovnem mestu pogost. V Italiji je takšnega mnenja 55 odstotkov vprašanih,” opisuje. Gre pa v tem primeru za samooceno stresa med zaposlenimi in ne za preiskave, ki bi pokaze raven stresnih hormonov v krvi.

“Kar se tiče potreb na področju duševnega zdravja so velike in gotovo je prva stvar, ki jo pričakujemo in je tudi v veliki meri že pripravljena Resolucija o nacionalnem programu za duševno zdravje, ki bo prinesla oceno potreb in tudi glavne prioritete dela na področju duševnega zdravja,” dodaja. Če ima kdo zdravstvene težave zaradi stresa, svetuje, da obišče zdravnika in mu pove, kaj ga muči, saj so posledice stresa lahko zelo različne.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.