Kaj se dogaja z zakonom o psihoterapiji, z zakonom, ki se sicer pripravlja že dvajset let in je razburjal že ob sami njegovi napovedi. Spomnimo: Izoblikovala sta se dva pola, na eni strani so izvajalci psihoterapije v zdravstvu (gre za klinične psihologe, psihiatre in pedopsihiatre), na drugi so terapevti, ki ne delujejo v zdravstvu, izobraževali pa so se ali na teološki fakulteti ali Univerzi Sigmunda Freuda ali v različnih društvih. 

Po številnih zapletih je bil zakon poleti vendarle v javni razpravi, med katero pa smo ves čas poslušali, da je slab. O tem sta se strinjali obe strani, ki imata sicer različne poglede na rešitev problematike.

Psihoterapevtka Imajo polna usta lepih besed, da ščitijo paciente, ampak v tem grmu tiči zajec

Kje je zdaj obtičal ta težko pričakovani zakon, smo povprašali na ministrstvo za zdravje, kjer so nam odgovorili, da trenutno "pregledujejo pripombe iz medresorskega "usklajevanja.

Po naših neuradnih informacijah naj bi vlada zakon obravnavala aprila, v želji, da bi bil sprejet pred jesenjo, še pred volilno kampanjo. 

Psihoterapijo v šolstvo, socialo, vojsko...

Smo pa v uredništvo pridobili besedilo predloga, ki je bil predmet medresorskega usklajevanja, poleg ministrstva za zdravje namreč pri pripravi tega zakona sodelujejo tudi drugi resorji; šolstvo, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ter notranje, obrambno in pravosodno ministrstvo. Ta naj sprejmejo predpise, ki bi omogočali izvajanje psihoterapevtskih obravnav na njihovem področju, piše v predlogu. To pomeni, da bi se lahko psihoterapijo v Sloveniji izvajali na različnih področjih javnega sektorja, v zdravstvu, v šolstvu, sociali, vojski, policiji, v zaporih.

Psihoterapija kot samostojen poklic

Novo besedilo zakona,  ki je v medresorski obravnavi, zdaj predvideva enotno pojmovanje psihoterapevtske dejavnosti in en poklic, ki se lahko opravlja samostojno na trgu ali na posameznem področju javnega sektorja.

Predlaga tudi Psihoterapevtsko zbornico Slovenije, ki zagotavlja reprezentativno zastopanost vseh dovoljenih psihoterapevtskih pristopov.

Šolanje psihoterapevtov

Predlog opredeljuje dve poti do poklica psihoterapevt. Omogoča šolanje psihoterapev tako v okviru akademskih kot v okviru specialnih neakademskih institucij, ob tem še določa natančne kriterije za pridobitev poklica. Obe možnosti sta enakovredni in ne glede na to, katero pot posameznik izbere, mora uspešno opraviti zaključno preverjanje.

Razlogi, zakaj v Sloveniji nujno potrebujemo ta zakon

Zaradi pomanjkanja regulacije psihoterapije in nadzora nad izvajanjem psihoterapevtskih storitev so danes ljudje tako v okviru javnega zdravstvenega sistema kot tudi na prostem trgu izpostavljeni povečanemu tveganju za neprimerno, nekakovostno oziroma potencialno nevarno storitev, opozarjajo predlagatelji sprememb.

Sicer v  Sloveniji obstajajo velike potrebe po psihoterapevtskih storitvah, ki jim obstoječi zdravstveni sistem ne more zadostiti. Prav tako niso vzpostavljeni mednarodno primerljivi pogoji, ki bi jih morali psihoterapevti izpolnjevati in ki bi zagotavljali izvajanje kakovostne, varne in učinkovite psihoterapevtske obravnave. 

Predlog, ki je kot rečeno v medresorski obravnavi, predvideva poklic psihoterapevta, zagotovitev sistema za informiranje javnosti o tem, kdo je ustrezno usposobljen, nadzor nad izvajanjem psihoterapije in s tem povečanj dostopnosti  do kakovostne, varne in učinkovite psihoterapevtske obravnave, še piše v različici, ki smo jo pridobili v uredništvo.

Zdravstvo: Psihoterapija je metoda zdravljenja in ne poklic

Kritike na predlog je sedaj pričakovati predvsem s strani zdravstva, kjer so ves čas opozarjali, da je psihoterapija znotraj javnega zdravstvenega sistema že dobro urejena in, da to področje ne potrebuje dodatne ureditve. Sicer klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri psihoterapijo vidijo kot metodo zdravljenja in ne poklic.

Psihoterapevti, ki delajo zunaj zdravstvenega sistema, po njihovem mnenju niso ustrezno usposobljeni. Predlagali so tudi dvotirni sistem, to je psihoterapijo znotraj zdravstva kot metoda zdravljenja, ki jo izvajajo sedanji zdravstveni delavci ter od slednjega ločeno svetovalno dejavnost, ki bi jo lahko izvajali strokovno usposobljeni kadri izven zdravstva, pri čemer posegov v sedanje izvajanje psihoterapije znotraj zdravstva ne želijo. 

Foto: Profimedia Zdravniki

ZZS: Predloga zakona nismo dobili

Na zdravniški zbornici pravijo, da s sedanjim predlogom niso seznanjeni. "Zbornica je Ministrstvo za zdravje pozvala, da nas seznani z besedilom predloga, ki je bil nato predmet medresorskega usklajevanja. Ministrstvo nam predloga zakona ni poslalo. Prav tako smo predlagali skupen sestanek vseh deležnikov, vendar ministrstvo na naš predlog ni odgovorilo," so zapisali in dodali, da bo zbornica vztrajala pri zaščiti integritete zdravniškega poklica in interesov pacientov. "Ti imajo pravico do varne, kakovostne in strokovno izvedene obravnave," so še zapisali na zbornici. 

Psihoterapevti podpirajo rešitve

Psihoterapevti, ki delujejo izven zdravstva, takšno rešitev podpirajo, saj da se že dvajset let zavzemajo za ureditev tega področja. "Veseli nas, da bo zakon poskrbel za najbolj ranljive skupine, ki si psihoterapije ne morejo privoščiti. Glede na zadnje informacije, je ministrstvo pripravilo kakovosten in strokoven zakon, ki bo z zbornico zaščitil vse uporabnike pred zlorabami, zato ga močno podpiramo," je povedala predstavnica psihoterapevtov, ki delujejo izven zdravstva Katja Knez Steinbuch. 

vanda.levstik@styria-media.si