V nadaljevanju prebeite:

• Raziskava med 31 mladimi odraslimi kaže, da je 40 gramov orehov na dan v osmih tednih povezano z boljšim razpoloženjem.
• Raziskovalci so zaznali tudi spremembe v presnovi serotonina, pomembnega nevrotransmiterja za uravnavanje čustev.
• Orehi vsebujejo omega-3 maščobne kisline, triptofan in polifenole, ki bi lahko prispevali k boljšemu duševnemu počutju.

Nova raziskava, objavljena v strokovni reviji Food & Function, kaže, da lahko vsakodnevno uživanje orehov pozitivno vpliva na razpoloženje mladih odraslih. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo osem tednov rednega uživanja orehov povezano z zmanjšanjem splošnih motenj razpoloženja ter spremembami v presnovi serotonina, enega ključnih nevrotransmiterjev za uravnavanje razpoloženja.

Zakaj bi orehi lahko vplivali na duševno počutje?

Težave z duševnim zdravjem prizadenejo približno 14 odstotkov svetovnega prebivalstva, njihova pojavnost pa naj bi med mladimi še naraščala. Ker možgani za svoje delovanje potrebujejo veliko energije in hranil, raziskovalci vse več pozornosti namenjajo povezavi med prehrano in duševnim zdravjem.

Orehi vsebujejo številne spojine, ki bi lahko vplivale na razpoloženje, med njimi omega-3 maščobne kisline, aminokislino triptofan, prehranske vlaknine in polifenole. Triptofan je gradnik serotonina, hormona oziroma nevrotransmiterja, ki ima pomembno vlogo pri občutkih zadovoljstva, sreče in čustvene stabilnosti.

Kako je potekala raziskava?

V raziskavi je sodelovalo 31 zdravih odraslih oseb, starih med 20 in 35 let. Večina udeležencev (90 odstotkov) je bila ženskega spola.

Raziskava je trajala 18 tednov in je bila zasnovana tako, da so vsi udeleženci preizkusili oba režima:

• 8 tednov vsakodnevnega uživanja 40 gramov orehov ob večerji,
• 8 tednov obdobja brez oreščkov,
• med obema obdobjema pa je bil 2-tedenski premor.

Vsi sodelujoči so sledili prehrani po načelih mediteranske diete, raziskovalci pa so spremljali njihovo razpoloženje, občutek stresa, splošno dobro počutje in prehranske navade.

Poleg vprašalnikov so analizirali tudi vzorce urina. Posebej so merili raven 5-HIAA, presnovko serotonina, ki kaže na aktivnost serotoninskega sistema v telesu, raven kortizola, hormona stresa, ter urolitikov, presnovkov, ki nastajajo pri razgradnji polifenolov iz orehov s pomočjo črevesnih bakterij.

Kaj so ugotovili?

Najpomembnejša ugotovitev raziskave je bila, da so imeli udeleženci med obdobjem uživanja orehov občutno boljše razpoloženje, raziskavo povzema News Medical.

Skupni rezultat motenj razpoloženja je bil v povprečju za skoraj pet točk nižji kot v obdobju brez orehov. Opazili so tudi zmanjšanje občutkov jeze in utrujenosti, vendar ti rezultati po dodatnih statističnih preverjanjih niso ostali dovolj močni za dokončne zaključke.

Poleg tega so raziskovalci zaznali:

• pomembno povečanje ravni 5-HIAA v urinu,
• višje koncentracije urolitina A in urolitina
• povezavo med višjo ravnjo 5-HIAA in boljšim razpoloženjem.

To nakazuje, da bi lahko bile spremembe v serotoninski presnovi eden izmed razlogov za ugodne učinke orehov na počutje.

Energijska vrednost

Kot piše Moje zdravje, so orehi energijsko precej bogato živilo. V povprečju s 100 grami orehov vnesemo dobrih 600 kcal. Vsebujejo skoraj toliko beljakovin kot meso, veliko vlaknin, maščobe in manj ogljikovih hidratov. Najkoristnejši za zdravje naj bi bili po raziskavah navadni orehi, saj med vsemi oreščki vsebujejo več polinenasičenih maščobnih kislin, več alfalinolenske kisline (omega 3: kar 7 g na 100 g) in največ linolne kisline (omega 6). Ker obeh maščobnih kislin naše telo ne more tvoriti samo, sta pa nujno potrebni, ju moramo v telo vnesti s hrano, zato so orehi odličen način, kako povečati vnos teh zdravih maščob.

dezurni@styria-media.si