V nadaljevanju preberite:
- Nedavna študija je pokazala, da lahko čas prigrizkov, zlasti pozno ponoči, vpliva na zdravje prebave in črevesni mikrobiom.
- Raziskava razkriva tudi povezavo med poznim večernim prehranjevanjem in kroničnim stresom.
- Občasni lahek prigrizek ni problem.
Uživanje prigrizkov ponoči je pogosta navada, še posebej v obdobjih stresa. Nova raziskava pa zdaj kaže, da je prav kombinacija visokega stresa in poznega prehranjevanja tista, ki najbolj škoduje našemu črevesju in mikrobiomu.
Študijo je vodila Harika Dadigiri (New York Medical College), ki poudarja, da je lahko čas, kdaj jemo, prav tako pomemben, kot kaj jemo. "Občasen lahek prigrizek vam ne bo škodil, vendar bodite pozorni na to, kdaj jeste in ali ste pod stresom."
Raziskovalci so analizirali podatke več tisoč ljudi in ugotovili
Ljudje z visokim stresom in poznim prehranjevanjem so imeli skoraj 40 odstotkov večjo verjetnost za prebavne težave.
Če so po 21. uri zaužili več kot 25 odstotkov dnevnih kalorij, se je tveganje povečalo 1,7- do 2,5-krat.
Pri teh posameznikih je bila opazna tudi zmanjšana raznolikost mikrobioma, kar kaže na disbiozo, ki pomeni porušeno ravnovesje črevesne flore, kjer prevladajo škodljive bakterije nad koristnimi. To stanje vodi do oslabljenega imunskega sistema, prebavnih motenj (napenjanje, zaprtje, diareja) ter večjega tveganja za kronična vnetja in bolezni.
Rezultati kažejo, da lahko čas obrokov spremeni, kako stres vpliva na komunikacijo med možgani in črevesjem.
Ali to pomeni, da nikoli ne smem jesti zvečer?
Občasni lahek prigrizek ni problem. Ključno je, da se izogibamo poznemu prehranjevanju v obdobjih visokega stresa. Raziskovalci priporočajo strukturiran urnik obrokov in večji vnos kalorij zgodaj v dnevu.
Kaj najbolj vpliva na zdravje črevesja — kalorije, vrsta hrane ali čas?
Vse troje vpliva, vendar ima čas prehranjevanja največji potencialni negativni učinek, ker je prebava močno vezana na cirkadiani ritem, še piše v raziskavi, ki jo povzema MedicalNewsToday.