Ženske v obdobju prehoda v menopavzo pogosteje poročajo o simptomih tesnobe kot ženske pred menopavzo, kaže obsežna nova analiza, objavljena v reviji Scientific Reports, ki jo povzema News Medical.

Mednarodna skupina raziskovalcev je pregledala podatke iz 21 znanstvenih študij, v katerih je sodelovalo skupno 24.523 žensk iz različnih držav. V metaanalizo, ki omogoča združevanje rezultatov več raziskav, so vključili 15 študij in primerjali pojavnost simptomov tesnobe pri ženskah pred menopavzo, v perimenopavzi in po menopavzi.

Rezultati so pokazali, da so imele ženske v perimenopavzi za 59 odstotkov večjo verjetnost poročanja o simptomih tesnobe kot ženske pred menopavzo. Pri ženskah po menopavzi je bila verjetnost za pojav tesnobnih simptomov višja za 63 odstotkov.

Pri neposredni primerjavi med perimenopavzo in postmenopavzo pa so raziskovalci ugotovili, da je bilo med ženskami po menopavzi 21 odstotkov manj možnosti za poročanje o tesnobi kot pri ženskah v perimenopavzi. To nakazuje, da je obdobje okoli menopavze, ko hormonska nihanja postanejo izrazitejša, lahko tudi čas največje psihološke obremenitve.

Kaj je perimenopavza?

Menopavza je opredeljena kot trajna prekinitev menstruacijskega ciklusa, ki jo zdravniki potrdijo za nazaj, ko menstruacija izostane 12 zaporednih mesecev brez drugega zdravstvenega vzroka. Običajno nastopi med 45. in 55. letom starosti.

Pred njo nastopi perimenopavza, pogosto več let trajajoče obdobje, za katero so značilni neredni ovulacijski ciklusi in izrazita hormonska nihanja. Čeprav je že dolgo znano, da je prehod v menopavzo povezan s povečanim tveganjem za depresivne simptome, je bilo o povezavi s tesnobo do zdaj na voljo manj kakovostnih dokazov.

Zakaj bi lahko prihajalo do tesnobe?

Avtorji študije opozarjajo, da natančni biološki mehanizmi še niso povsem pojasnjeni. Ena od možnih razlag je vpliv nihanja estrogena na delovanje nevrotransmitorjev v možganih, med njimi serotonina, dopamina in GABA (glavni zaviralni nevrotransmitor v osrednjem živčnem sistemu). Hormonske spremembe bi lahko vplivale tudi na odziv telesa na stres.

Pomembno vlogo imajo verjetno tudi drugi dejavniki, kot so vročinski oblivi, motnje spanja, življenjski stres, skrb za starajoče se starše, spremembe v družinskem in poklicnem življenju ter posameznikovo doživljanje teh sprememb.

Opozorilo raziskovalcev

Raziskovalci ob tem poudarjajo, da analiza ne dokazuje vzročne povezave med menopavzo in tesnobo. Prav tako ne pomeni, da se pri vsaki ženski simptomi tesnobe med menopavzo nujno povečajo.

Rezultate je treba razlagati previdno tudi zato, ker so različne študije uporabljale različne metode ocenjevanja tesnobe, poleg tega se lahko nekateri simptomi menopavze prekrivajo s simptomi anksioznosti.

Potrebna večja pozornost zdravnikov

Avtorji menijo, da bi morali zdravstveni delavci ob pogostih telesnih simptomih menopavze, kot so vročinski oblivi, ženske bolj sistematično spraševati tudi o morebitnih znakih tesnobe in drugih duševnih stisk.

Za dokončne odgovore bodo potrebne še obsežnejše dolgoročne raziskave, ki bodo spremljale ženske skozi različna obdobja reproduktivnega staranja ter natančneje opredelile vlogo hormonov, spanja, življenjskih okoliščin in drugih dejavnikov pri nastanku tesnobnih simptomov.