“Čeprav korenje poznamo običajno kot oranžno, obstaja v večjih barvnih različicah in sicer v beli, rumeni, rdeči in vijolični barvi. Rdeče, vijolično in oranžno korenje so bile edine kultivirane sorte v 15. in 16. stoletju. Iz njih so se nato razvile bele in rumene sorte,” pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko – Nutrisu.

Rdeče in vijolične sorte korenja imajo po njihovih besedah največ antocianinov, oranžne sorte vsebujejo največ alfa in beta karotena, pri rumenih sortah pa je več kot polovica karotenoidov v obliki luteina. “Vse sorte so bogate z antioksidanti. Oranžne sorte so pomembne zaradi vsebnosti beta karotena iz katerega se v telesu sintetizira vitamin A,” opisujejo.

Dodajajo, da ima korenje visoko vsebnost karotenoidov, ki imajo funkcijo antioksidantov. “Poleg njih korenje vsebuje tudi druge antioksidante kot so hidroksicinaminske kisline, antocianidini in vitamin C. Od karotenoidov pa je največ beta karotena,” pravijo.

Preprečuje rast rakavih celic

Zadnje raziskave so po njihovih besedah pokazale vsebnost še enih pomembnih snovi, poliacetilenov: “Najpomembnejša poliacetilena v korenju sta falkarinol in falkarindiol, saj imata protirakavo delovanje, preprečujeta rast rakavih celic debelega črevesja. Predvsem sta učinkovita v oksidirani obliki. Pri tem je pomembna visoka vsebnost beta karotenov in drugih antioksidantov, ki poliacetilenom omogočajo, da ohranijo takšno obliko.”

Foto: Shutterstock Zivljenje 27.06.13, korenje, korenckov sok, foto: shutterstock Pojasnjujejo, da je korenje bogato z antioksidativnimi snovmi, ki delujejo zaščitno na srčno-žilni sistem. Poleg antioksidantov, ožilje ščitijo tudi poliacetilena falkarinol in falkarindiol. Snovi, ki v korenju nastanejo pri metabolizmu maščobnih kislin delujejo protivnetno in antiagregatorno, kar pomeni da preprečujejo zlepljanje rdečih krvnih celic. “Antioksidanti in poliacetileni skupaj pomagajo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Poleg tega je korenje bogato s topnimi vlakninami, ki znižujejo holesterol in trigliceride v krvi,” dodajajo.

Na Nutrisu opisujejo, da je v korenju največ alfa in beta karotena, iz katerih se v telesu sintetizirajo različne oblike vitamina A. “Retinol, ena od oblik vitamina A, je sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi na svetlobo. Za zdravo kožo ter sluznico dihal, črevesja in sečil je potreben vitamina A v obliki retinojske kisline,” pravijo.

Vitamin A je gradnik očesnih receptorjev odgovornih za zaznavanje svetlobe, zato lahko pomanjkanje vitamin A povzroči predvsem nočno slepoto. “V nerazvitem svetu pride do pomanjkanja zaradi neustrezne prehrane. V razvitem svetu pa je pomanjkanje posledica kroničnih bolezni, povezanih z absorpcijo maščob,” pojasnjujejo v Nutrisu.