Slovenija se je v najnovejši evropski raziskavi o zunajbolnišničnih srčnih zastojih (EuReCa THREE) uvrstila v sam vrh Evrope po preživetju bolnikov. Rezultati kažejo, da pri nas po srčnem zastoju preživi kar 15 odstotkov bolnikov, kar je več kot dvakrat več od evropskega povprečja (7,5 odstotka).

Še posebej izstopamo v skupini bolnikov, ki so doživeli srčni zastoj v prisotnosti očividcev in z motnjo srčnega ritma, ki jo lahko odpravimo z električnim sunkom oziroma defibrilacijo. Slovenija se je v tej kategoriji uvrstila na četrto mesto v Evropi, takoj za Norveško, Nizozemsko in Češko.

Najboljši med državami z najdaljšimi odzivnimi časi

Foto: ZZS Novinarska konferenca - srčni zastoj Kljub temu, da je povprečni odzivni čas nujne medicinske pomoči v Sloveniji 12,2 minute, kar nas uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav, je naše preživetje med najboljšimi. To potrjuje visoko usposobljenost ekip nujne medicinske pomoči in učinkovitost celotne verige preživetja, od očividcev, dispečerjev in reševalcev do urgentnih centrov in intenzivnih oddelkov. Po besedah zdravnika Mateja Strnada, nacionalnega koordinatorja študije, "so rezultati izjemni dokaz, da slovenski sistem nujne medicinske pomoči deluje učinkovito, strokovno in predano tudi v zahtevnih pogojih razpršene poselitve in geografsko razgibanega terena."

Kakovostno oživljanje je ključ do uspeha

V Sloveniji oživljanje pri srčnem zastoju začne 63 odstotkov očividcev, kar je več kot evropsko povprečje (52 odstotkov). Kljub temu delež kakovostnega izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) ostaja izziv. Zdravnik Luka Petravić, ki je član raziskovalne skupine, poudarja, da je kakovost oživljanja tista, ki odloča o preživetju. "Vse je boljše kot nič, vendar moramo doseči, da bo čim več ljudi znalo pravilno izvajati stise prsnega koša in uporabljati defibrilator."

Slovenija dokazuje, da znamo

Študija EuReCa THREE je potekala med 1. septembrom in 30. novembrom 2022 v 28 evropskih državah, kjer so zbrali podatke o skoraj 48.000 srčnih zastojih: "Slovenski del raziskave smo izvedli v sodelovanju z 18 enotami nujne medicinske pomoči in 8 oddelki intenzivne terapije, skupno smo pokrili milijon 400 tisoč ljudi," je poudaril član raziskovalne skupine, zdravnik Rok Miklič.

Obvezno učenje oživljanja v šolah

Eden ključnih izzivov, ki jih je izpostavila raziskava, je pomanjkanje stalnega nacionalnega registra zunajbolnišničnih srčnih zastojev. Čeprav je Slovenija v študiji EuReCa THREE uspešno zbrala podatke o 294 primerih in pokrila 71 odstotkov prebivalstva, še vedno nima trajne strukture za sistematično zbiranje teh podatkov. "Kar ne meriš, tega ne moreš izboljšati," je poudaril Petravić in dodal, da bi z digitalizacijo in stalnim zbiranjem podatkov lahko še naprej izboljševali preživetje bolnikov.

Foto: AED Društvo aed

To bi moralo biti v slovenskih šolah obvezno

Drugi pomembni korak je uvajanje obveznega učenja oživljanja v osnovne in srednje šole. Slovenski reanimacijski svet je imel že več sestankov o tej temi z odločevalci, saj je obvezno učenje oživljanja v številnih državah dokazano povečalo stopnjo oživljanja in preživetja po srčnih zastojih. "Na Norveškem, kjer se oživljanja učijo že v osnovni šoli, imajo po vseh kazalnikih preživetja najboljše rezultate. Tudi v Sloveniji bi morali otrokom omogočiti, da se naučijo temeljnih postopkov oživljanja, saj je to znanje, ki rešuje življenja," poudari Strnad.

V Sloveniji je sicer po njegovem veliko defibrilatorjev, vendar je njihova dejanska uporaba še vedno nizka (okoli 20 %). Kljub znatnim finančnim vlaganjem in donacijam AED-jev ti pogosto niso nameščeni tam, kjer bi bili najbolj potrebni, torej v stanovanjskih blokih, manjših krajih, kjer se zgodi večina srčnih zastojev. Predlaga, da bi bilo treba narediti smernice in strategijo, kako AED-je prestaviti na ključne lokacije, kjer bi lahko z najmanjšimi vložki dosegli največ življenjskih koristi.

dezurni@styria-media.si