Čeprav Slovenija sodi med države z najnižjo porabo antibiotikov v Evropi, strokovnjaki opozarjajo, da se odpornost bakterij tudi pri nas povečuje. Posledice so lahko zelo resne: od večmesečnih hospitalizacij in zapletenega zdravljenja kostnih okužb do slabših izidov pri najzahtevnejših operacijah in zdravljenjih. Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih so strokovnjaki pozvali k smotrni rabi antibiotikov in učinkovitejšemu preprečevanju okužb.
Infektologinja Bojana Beović z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je poudarila, da protimikrobna odpornost sicer ni med najbolj prepoznanimi zdravstvenimi problemi, vendar močno vpliva na uspešnost sodobne medicine. "Uspešna operacija se lahko konča z zapletom, z okužbo, ki jo povzroči odporna bakterija, in za odporne bakterije seveda velja, da jih je izjemno, izjemno težko pozdraviti," je opozorila.
Kot primer je navedla okužbe kosti po poškodbah ali operacijah. Takšne okužbe je težko zdraviti že same po sebi, če pa jih povzroči odporna bakterija, so lahko posledice še bistveno hujše. "V takih primerih je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv, ker antibiotiki, ki jih imamo na razpolago, pogosto niso tako zelo učinkoviti," je dejala.
Po njenih besedah problem presega bolnišnično okolje, saj se bakterije ne ustavljajo na bolnišničnih vratih. "Bakterijski svet je povezan, ne gre za posebne bakterije v bolnišnici in druge v zunajbolnišničnem okolju. Te bakterije prehajajo iz enega okolja v drugo."
Beović je še poudarila, da približno 90 odstotkov vseh antibiotikov porabi zunaj bolnišnic, zato je odgovornost za preprečevanje odpornosti predvsem pri premišljenem predpisovanju zdravil v ambulantah. "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen, če želimo ohraniti občutljivost bakterij."
Med petimi državami z najnižjo porabo antibiotikov
Da je Slovenija med evropsko uspešnejšimi državami pri porabi antibiotikov, je poudaril Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "V letu 2025 smo glede na leto 2019 zabeležili dvoodstotno znižanje celokupne porabe antibiotikov, torej ambulantne in bolnišnične," je pojasnil.
Poraba je po njegovih besedah lani znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1000 prebivalcev na dan, kar Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo antibiotikov v Evropski uniji.
Kljub temu opozarja, da so med državami precejšnje razlike. Medtem ko je poraba antibiotikov v nekaterih sosednjih državah, kot je Avstrija, še nižja kot v Sloveniji, jih v Italiji in na Hrvaškem porabijo občutno več. Po njegovih besedah teh razlik ni mogoče pojasniti zgolj z večjim številom bakterijskih okužb, temveč tudi z različnimi praksami predpisovanja antibiotikov.
Razlike med regijami
Ob tem je opozoril na precejšnje regionalne razlike. Medtem ko je v osrednjeslovenski regiji vsaj en recept za antibiotik prejel približno 23 odstotkov prebivalcev, je bil delež v pomurski regiji okoli 31 odstotkov. Pri otrocih do 14. leta starosti so razlike med regijami celo skoraj dvakratne, smo slišali. "Zagotovo je treba iskati razloge v načinu predpisovanja antibiotičnih zdravil," meni Simonović. Po njegovih besedah je treba zdravstvenim delavcem nuditi dodatno podporo pri odločanju o predpisovanju antibiotikov.
Pomemben del boja proti odpornosti bakterij je tudi preprečevanje okužb. "Manj kot je bakterijskih okužb, manj, je potrebe po zdravljenju z antibiotiki," je poudaril. Pri tem je navedel pomen cepljenja proti gripi, pnevmokoknim okužbam in covidu-19.
Trend odpornosti ni ugoden
Da se odpornost bakterij povečuje, kažejo tudi podatki laboratorijev, ki vsakodnevno spremljajo občutljivost povzročiteljev okužb na antibiotike.
"Rezultati spremljanja občutljivosti bakterij v Sloveniji niso optimalni. Trend ni ugoden. Odpornost se povečuje," je opozorila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič.
Vsako leto več kot 10.000 bolnišničnih okužb
Pomemben del boja proti odpornim bakterijam predstavljata tudi bolnišnična higiena in preprečevanje širjenja okužb v zdravstvenih ustanovah.
Predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb infektologinja Tatjana Lejko Zupanc je opozorila, da ima Slovenija na tem področju še precej izzivov.
Po zadnji evropski presečni raziskavi iz let 2023 in 2024 je imelo na dan raziskave 8,2 odstotka hospitaliziranih bolnikov v slovenskih bolnišnicah bolnišnično okužbo, kar je več od evropskega povprečja in občutno več kot v raziskavi iz leta 2017. "Za Slovenijo to pomeni, da bo letno bolnišnično okužbo dobilo več kot 10.000 bolnikov," je opozorila.
Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo mogoče z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov preprečiti od 30 do 50 odstotkov vseh bolnišničnih okužb. Toda težava je predvsem pomanjkanje kadra in infrastrukture.
"Samo polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za sestre za obvladovanje bolnišničnih okužb," je poudarila Lejko Zupančeva. Dodala je še, da Slovenija zaostaja tudi po številu enoposteljnih bolniških sob, ki so ključne za preprečevanje prenosa okužb med bolniki.
Antibiotiki le po navodilih zdravnika
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je eden ključnih ukrepov odgovorna uporaba antibiotikov. Jemati jih je treba le takrat, ko so res potrebni in ko jih predpiše zdravnik, ostankov zdravil pa ne smemo hraniti za kasnejšo uporabo ali jih jemati "za vsak primer".
Kot je sklenil Simonović: "Smotrna raba antibiotikov je ključ do tega, da ohranjamo učinkovitost antibiotikov za takrat, ko jih seveda potrebujemo."